Joška Broz, ruski vnuk Tita: »Mene vleče v Rusijo«

Joška Broz

Joška Broz

Dmitrij Lane
V družinskih koreninah Titovega vnuka Joške Broza so tesno prepleteni različni narodi in države, politika in ljubezen. Joška Broz je ¾ Rus in krščen komunist, ki živi v Beogradu. V ekskluzivnem intervjuju z našo dopisnico je spregovoril o svojih ruskih koreninah in vlogi Rusije v njegovem življenju.

V nekem beograjskem naselju, izza tržnice, kjer so dvorišča zatrpana s suhim listjem, stoji mračna zgradba s temnimi okni. Skoraj neskončna modra ograja pripelje do trhlih stopnic, ki peljejo nekam v globino. Stopim skozi težka steklena kovinska vrata, grem skozi bleščeč prehod in se znajdem na hodniku z ozimnico in starim fikusom. Vzpenjam se po ogromnih marmornatih stopnicah in z vsakim korakom se mi bolj krepi občutek, da se vračam v jugoslovansko preteklost. Pred menoj je dolg hodnik. Tukaj nekje imajo svojo pisarno komunisti. Vrata mi odpre vitek visok moški v kostimu. Mož ima močan stisk roke in prodoren pogled. To je Joška Broz.

»Vesel sem, da ste prišli. Dobrodošli!«

Joška Broz in Katarina Lane

Na zidovih zastava Jugoslavije, portreti Putina, Lukašenka, Huga Chaveza in Gadafija. Na mizi in na policah, povsod so Titove značke. Tito je mogočen, ponosen, s knjigo ali brez, v plašču ali brez. Tito na koledarju, na platnicah knjig, na razglednicah, celo na škatlici z vžigalicami.

»Imam 70 odstotkov ruske krvi. Moja mamina mati in mamin oče sta Rusa. Moja mama je torej Rusinja. Rusko narod je moj narod.«

Prva žena Josipa Broza in Joškova babica Pelagija Denisovna Belousova je Tita v državljanski vojni rešila pred belimi in se z njim poročila v cerkvi pri Omsku. Pozneje sta šla v Jugoslavijo, kjer se jima je rodil sin Žarko. Njegovo življenje je bilo prav tako tesno povezano s Sovjetsko zvezo. Žarko je v Moskvi spoznal prevajalko Tamaro Veger. Po rodu je bila iz mesta, ki se je takrat imenovalo Ordžonikidze (prej in danes Vladikavkaz). Žarko je vzel Tamaro s seboj v Beograd, kjer se jima je rodil Joška.

Joška Broz

»Krščen sem bil v Ruski cerkvi v Beogradu. Moral sem se krstiti, ker imam veliko botrov. Tudi jaz sem moral krstiti otroke in sem se odločil, da jih krstim v Ruski cerkvi.«

Joška sicer prizna, da drugače ne verjame v boga. To smo lahko pričakovali, saj je komunist. »V boga bom verjel tedaj, ko bom pospremil svojega prijatelja v grob, on pa me bo že živ pričakal doma, ko bom prišel s pokopališča. Od takrat naprej bom verjel, vsak dan bom šel v cerkev in prižgal svečo!«

Pri Joški doma se je jedlo rusko hrano. Tudi danes prosi prijatelje, da mu prinesejo iz Rusije kakšno dobroto. »Mati je pogosto kuhala boršč, jaz pa obožujem ruski črni kruh. To je obveza mojih prijateljev, ki pridejo iz Rusije: pravi črni kruh in kaviar. Rdeči kaviar imam raje od črnega.«

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Joški povem, da zdaj takšen kruh pečejo tudi v Ruski cerkvi v Beogradu. Presrečen je bil, ko je to slišal. »Poklical bom očeta Vitalija Tarasjeva. On me je krstil. Dobra prijatelja sva. Naj še zame pusti nekaj kosov tega kruha!«

Joška je na povabilo ruskih komunistov leta 2015 odpotoval v Rusijo na praznovanje dneva zmage. »Sodelujemo s Komunistično partijo Rusije in njenim predsednikom Zjuganovim. Bili smo na paradi in na pohodu Nesmrtnega polka, kamor sem prinesel slike očeta in dedka. V Moskvi smo vsak dan prepešačili preko 20 kilometrov. Zjutraj je bila parada, potem smo šli na pohod z Zjuganovim. Moskva je ogromna! Zvečer je bila predstavitev knjige predsednika Tome Nikolića. Ko so slišali, da pridem jaz, se je zbralo 50 novinarjev. Ko je za menoj prišel Toma, je bilo vsega 10 novinarjev! Cela ulica pa je bila polna motorjev, ker je prihajal Putin in tukaj smo se pozdravili tudi z njim! Srečal sem se z Nikito Mihalkovim, z Garijem Kasparovim, potem pa je bila večerja.«

Joška odlično razume ruščino, a je sam ne govori. Podobno kot angleščine in nemščine se je ruskega jezika učil v šoli. »Ne govorim tekoče in zato prakticiram, da mi nekdo tolmači. Pomešal sem vse te jezike. Ukvarjal sem se z lovom in k meni so prihajali lovci iz Nemčije, Francije …«

Eden od pomembnih dogodkov v Joškovem življenju je bilo sodelovanje na ruskih predsedniških volitvah 2012, ko je bil eden od opazovalcev v mednarodni komisiji. »Bil sem eden od sedmih članov glavne komisije, ki je presodila celotne volitve. Podpisali smo deklaracijo o teh volitvah, kar je zame velika čast. Takrat je Putin zmagal. Vse volilne strukture so nas sprejele zelo pozitivno. Zame je bila to velika stvar!«

Joška Broz

Joška je z žalostjo priznal, da bi si želel večkrat obiskati Rusijo, če bi bil še mlad, pa bi se takoj preselil brez pomislekov. »Ko pridem v Rusijo, občutim nekakšno nostalgijo. Vem, da je tu odraščal moj oče. Tukaj je bil v vojni. Rusi so narod, ki nas ima rad in je zelo naklonjen Srbom. Mene vleče v Rusijo, a sem že prestar za takšno potezo. Sedanji čas v Rusiji bi meni povsem odgovarjal. Nikoli ne bi šel živet v Rusijo za časa Jelcina ali Gorbačova. Zdaj pa je v redu. Ampak kaj pa naj … Imam 11-letno hčerko in upam, da bo ona uresničila to, česar jaz nisem dosegel. Da bo vsaj nekdo od nas živel v Rusiji.«

Ko sva se poslavljala, mi je Joška podaril značko komunistične partije, močno stisnil roko in za menoj zaprl vrata s srpom in kladivom. Spustila sem se po marmornatih stopnicah, šla skozi prehod – in se spet teleportirala iz jugoslovanske preteklosti v srbsko sedanjost.

Spoznajte še:

Pelagija Belousova: Prelepa Rusinja, ki je prva osvojila Titovo srce

Tito in Sovjetska zveza: Temna plat zgodovine

Ruski časnik AiF: »Mrtvi bog« ali Zakaj v nekdanji Jugoslaviji še vedno ljubijo Tita

Bivši obveščevalec Zoran Krunić: "Vsak Slovenec obožuje Jamesa Bonda, zgraža pa se nad UDBO"

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke