Udeleženci nekega shoda podpornikov monarhije
Aleksander Vilf/SputnikV začetku leta 2017, 100 let po februarski revoluciji, v kateri je abdiciral zadnji ruski car, je v javnomnenjski anketi približno četrtina Rusov (28%) izjavila, da nima nič proti, če bi Rusija spet obudila monarhijo.
Številke same po sebi niso nove, gre za stabilen trend – že vsaj zadnjih pet let pred to anketo se je ena četrtina državljanov izjavila za vrnitev carjeve vladavine, medtem ko potomcem dinastije Romanovih občasno predlagajo, da se vrnejo v Rusijo. Vendar pobude o tem ne sežejo dlje od lokalnih razprav v manjših krogih ali redkih izjav posameznih politikov. V oblastnem establišmentu o obuditvi monarhije nihče ne govori resno. Predsednik Državne dume je takšno spremembo označil za »neperspektivno«, Vladimir Putin pa na to idejo gleda brez optimizma in »zelo hladno«.
V resnici bolj preseneča nekaj drugega. Med tistimi, ki niso proti monarhiji, je prvič zelo veliko število mladih v starosti med 18 in 24 let, ki so pred časom tudi aktivno hodili na proteste. Sociologi pravijo, da med sodobnimi monarhisti največ ljudi živi v Moskvi in Sankt Peterburgu, aktivno uporablja internet in podpira zunajparlamentarne stranke. Vendar teh glasov v medijih skoraj ne slišimo, o tem, kdo bi moral postati ruski car, pa monarhisti pretežno razpravljajo na internetu.
»Dovolj polivanja greznice«
Sodobni monarhisti so pogosto mladi ljudje, ki so bili še včeraj otroci, danes pa verjamejo, da bo za državo najbolje skrbel človek, ki se mu ne bo potrebno boriti za oblast.
»Moj oče je liberalec in demokrat, mama in brat sta apolitična. Jaz sem se pač že od otroštva zanimal za zgodovino, tudi izven šole. Postopoma sem prišel do monarhizma,« je dejal 18-letni Alik Danieljan. On na najbolj priljubljenem ruskem družbenem omrežju VKontakte vodi skupino Enklava monarhija, ki ima danes že skoraj 22 tisoč članov.
Po njegovih besedah obstajajo »zelo preprosti« razlogi, zakaj mlada generacija ne nasprotuje monarhiji: »starci z opranimi komunističnimi možgani in pogledi« se postopoma umikajo in na njihovo mesto prihajajo mladi, oni pa pogosteje opažajo pomanjkljivosti sodobne republike. Alik je prepričan, da republika »ne rojeva tistih, ki so sposobni vladati državi, ampak tiste, ki so sposobni zmagati na volitvah in si prebrisano vzeti svoj kos pogače«. On verjame, da je z monarhijo drugače, da je sposobna reproducirati vladajočo elito, ki se uči vladanja že od mladih let. Glavno pa je to, da se njej ni potrebno ukvarjati s politikantstvom in si mazati rok, da bi prišla na oblast.
Podobno idejo mladi monarhisti promovirajo tudi v drugih skupinah na družbenih omrežjih. Vsi so bolj ali manj prepričani, da je monarhizem potreben, saj v politiki ne bi delovali samo za svojo korist in bi to prineslo več stabilnosti, je pojasnil direktor raziskovalnega oddelka Vseruskega centra za raziskovanje javnega mnenja (VCIOM) Stevan Lvov.
Glede vsega ostalega pa nimajo skupnega mnenja. Razpravlja se, ali bi to morala biti absolutna monarhija s samodržcem ali parlamentarna monarhija, podobna Španiji ali Veliki Britaniji. V vsakem primeru imajo mladi predstavo, da monarhija ne izključuje svobode in demokracije, ti dve naj bi postali celo učinkovitejši.
»V naši državi ni več ljudi, ki so še živeli v monarhiji, zato na odnos do nje ne vplivajo osebne izkušnje. Mladi zato nimajo 'antimonarhističnega cepiva', kot ga je imela prejšnja generacija, ki so ji v šolah pojasnjevali, da monarhija pomeni zastarelost, mračnjaštvo in da je to slabo. Sodobni izobraževalni sistem si ne prizadeva, da bi ji dal negativni predznak. Od tod rezultat,« je poudaril Lvov.
Eksotika v družbenem dogajanju
V Rusiji je danes samo ena uradno registrirana stranka, ki zagovarja monarhijo. To je Monarhistična stranka Rusije z več deset podružnicami po ruskih regijah. V novicah pa se monarhisti navadno pojavijo samo kot nekakšni »lokalni mestni norčki«.
Zasloveli so po akcijah, kot so bile požiganje knjig J. K. Rowling in Vladimirja Sorokina, razbitje gejevske parade v Moskvi, pokop igračke opice v okviru protidarvinistične akcije, slogan »Pravoslavje ali smrt!« (sodišče ga je priznalo za ekstremističnega) in namera, da bi v tihooceanski državi Kiribati kupili tri neposeljene otoke in na njih obudili rusko monarhijo (ponudba ruskega milijonarja in ustanovitelja stranke Antona Bakova je bila zavrnjena). Zato ni nič čudnega, da ima večina prebivalcev monarhiste za obskurne posebneže, je za RB dejal politolog Konstantin Kalačov.
Anton Bakov
Vitalij Belousov/Sputnik»Monarhistične organizacije pri nas igrajo vlogo eksotične priloge k političnemu žuru,« je rekel Kalačov. V 90. letih so bila priljubljena različna dvorjanska društva, ki pa so se razvodenela, ko se je poleg njih razpasel cel kup organizacij, ki so diskreditirale samo predstavo o aristokraciji, saj so na levo in na desno delila potrdila o statusu knezov in baronov, se spominja sogovornik.
Iskreni monarhisti tako danes »zbirajo sile in čakajo«, pravi Alik. Prepričani so, da prej kot v 10 letih ne bodo resna sila, in danes usmerjajo moči v srečanja na čajankah, evangelijskih krožkih in zborovanjih Zveze potomcev Izmajlovskega polka (tam sicer resničnih potomcev skoraj ni, je pa zveza všeč monarhistom), kamor navadno zahaja po 15-30 ljudi. In kaj tam počnejo? Alik odgovarja: »Razne stvari: se družimo, imamo predstavitve, imamo pogovore z duhovniki.« Razpravljajo tudi o desničarskih politikih, kot sta Trump ali Le Pen, ampak »brez fanatizma«, četudi sam pravi, da je zanje vzpon desnice po svetu ugoden.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.