Rdeči trg je bil že od nekdaj kraj, kjer se je predvsem trgovalo. Na trgu stoji kamnita ploščad po imenu Lobnoe mesto, kjer se je javno bralo pomembne carjeve dekrete, včasih pa so tam tudi koga usmrtili. Lobnoe mesto se je v spomin javnosti vtisnilo ravno po javnih sojenjih in usmrtitvah.
V sovjetskih časih, ko so prestolnico prestavili nazaj v Moskvo, je Rdeči trg postal glavno prizorišče uradnih državnih dogodkov in parad. Parada, posvečena zmagi v drugi svetovni vojni, se še zmeraj odvija vsako leto.
Rdeči trg, ki se nahaja takoj ob kremeljskem obzidju, je strateško pomembna točka. Od ljudi se tukaj pričakuje določeno dostojno vedenje, zato je naokoli tudi mnogo nadzornih kamer. Območje je polno posebnih agentov, oblečenih v civilne oprave. Vseeno so se na Rdečem trgu odvili incidenti, ki jih niti varnostni agenti niso mogli preprečiti.
1. Pristanek nemškega letala
Proti koncu hladne vojne leta 1987 je amaterski nemški pilot povzročil pravo senzacijo – s svojim letalom je, brez kakršnihkoli dovoljenj, pristal na mostu Bolšoj Moskvorecki, ki vodi neposredno do Rdečega trga, in se nato po cesti odpeljal do katedrale sv. Vasilija blaženega.
Nemec je v Moskvo priletel iz Helsinkov, kjer je najel lahko letalo in uspel neopaženo preleteti sovjetsko mejo. Kasneje so ga vendarle opazili, a je bila sovjetska vojska skrajno previdna, ker je šlo nenazadnje za civilno letalo, zato so mu samo sledili. Ko je izstopil iz kabine, je Mathias Rust začel podpisovati avtograme, vendar so ga eno uro zatem aretirali ter obtožili huliganstva in nelegalnega prečkanja sovjetske meje. Več o tej zgodbi preberite tukaj.
2. Nedostojna beseda
Leta 1991 se je skupina mladih umetnikov iz gibanja ETI (Ekspropriacija teritorija umetnosti) ulegla na tla sredi trga in s telesi »napisala« besedo iz treh črk, ki v ruščini pomeni moški spolni ud. Za idejo je stal Anatolij Osmolovski, eden od ustanoviteljev gibanja Moskovski akcionizem. A ta »akcija« je trajala le kakšno minuto, saj so se kmalu pojavili policisti in aktiviste odpeljali na postajo.
Akcijo so izvedli zaradi protesta proti uvedbi prepovedi preklinjanja na javnih mestih. Kasneje so mladim umetnikom podporo izrazile znane osebnosti iz sveta kulture, ki so vključevala profanost v svoja dela.
3. Poziv na dvoboj
Leta 1995 se je še en umetnik, Aleksander Brener, odločil, da izzove prvega ruskega predsednika Borisa Jelcina na dvoboj. Nekega mrzlega februarskega dne je Brener prišel na Rdeči trg v kratkih hlačah in boksarskih rokavicah in začel vpiti: »Jelcin, pridi ven!«
Ta akcija se je v zgodovino zapisala kot "prva rokavica" in je bila izraz protesta proti pošiljanju vojakov v Čečenijo po dekretu, ki ga je podpisal Jelcin.
Lastnik umetnostnega muzeja Marat Gelman, ki je Brenerju pomagal pri izvedbi, se spominja, da je »boksarja« policija pridržala šele po pol ure in ga kmalu tudi izpustila.
4. Moda Pjotra Pavlenskega
Na dan policistov, 10. novembra 2013, ki je državni praznik, je še en umetnik, Pjotr Pavlenski, popolnoma nag pribil svoja moda na tla Rdečega trga. Pavlenski je bil že dolgo znan po svojih protestih, med katerimi je samemu sebi zadajal poškodbe (nekoč se je, prav tako nag, zavil v bodečo žico, enkrat drugič pa si je zašil usta), vendar je tokrat presegel samega sebe.
Policisti so umetnika pokrili in poklicali reševalce, ki so ga nato pomagali osvoboditi. Njegova akcija je bila, kot je kasneje povedal, »metafora za politično apatijo v ruski družbi«.
5. Ogromni kovček
Za obeležitev obletnice veleblagovnice GUM leta 2013 so na Rdečem trgu postavili ogromen paviljon v obliki kovčka Louisa Vuittona, ki je meril 9x13 metrov. Reklama je imela dobrodelno noto in izkupiček od prodaje vstopnic naj bi šel skladu Golo srce Natalije Vodjanove.
Kljub tej dobri noti je gigantski objekt v srcu Moskve povzročil takšno poplavo memov in drugih odzivov na spletu, da so se oblasti odločile, da paviljon, ki ni bil še niti odprt, odstranijo.
Po škandalu s kovčkom je predsednik Putin podpisal seznam dogodkov, ki jih je dovoljeno izvajati na Rdečem trgu. Ti vključujejo parado zmage, mednarodni festival vojaške glasbe Spaski stolp, novoletni bazar z drsališčem in knjižni sejem.
Ste se kdaj spraševali, zakaj je Rdeči trg pravzaprav rdeč?