Ruski preiskovalci ponovno odpirajo skrivnostni primer incidenta na prelazu Djatlova izpred 60 let

arhivska fotografija
Eden od najskrivnostnejših primerov v ruski zgodovini, incident na prelazu Djatlova, bo po 60 letih morda le dobil epilog.

1. februarja so v uradu ruskega državnega tožilca napovedali, da bodo ponovno odprli primer incidenta, v katerem je leta 1959 sredi Urala v sila nenavadnih okoliščinah umrlo 9 ljudi, da dokončno razrešijo primer in ugotovijo, kaj se je zares zgodilo. Izvedena naj bi bila obsežna preiskava, za katero se je tožilstvo, po besedah predstavnika Aleksandra Kurennoja, odločilo na podlagi številnih pozivov k razrešitvi primera s strani sorodnikov umrlih, novinarjev in javnih aktivistov.

Maja 1959 so po smrti devetih mladih pohodnikov v naravnost bizarnih okoliščinah takratni preiskovalni organi zaključili, da so pohodniki »podlegli mogočni sili narave«. Po tem nejasnem zaključku je vzniknilo več ko 70 različnih tez in teorij zarot o incidentu, ki segajo vse do vpliva izvenzemeljskih bitij in nadnaravnih sil.

Oblasti zdaj nameravajo preiskati tri, po njihovem prepričanju najbolj verjetne teze. »Lahko, da je šlo za snežni plaz ali nevihto,« pravi Kurennoj, ki dodaja, da v bližini gore Holatčahl (Gore mrtvih v lokalnem jeziku Mansov), kjer se je zgodil incident, pogosto pihajo močni vetrovi.

Dvomi v izjave preiskovalcev

A s takšno interpretacijo dogodkov se ne strinjajo vsi. Profesor Pjotr Bartolomej, nekdanji sošolec takrat umrlega Igorja Djatlova, ki je več let vodil spominski sklad umrlih v incidentu, pravi: »Da bi samo zaradi snežnega plazu takrat na Ural odpotoval namestnik generalnega državnega tožilca RSFSR, je skoraj neverjetno /.../ Čemu potem sploh preiskava, če je domnevno najverjetnejši vzrok plaz ali neurje?« Bartolomej ob tem izpostavlja nedavno razkrito korespondenco med takratnim namestnikom tožilca in vodjo preiskave, v kateri prvi drugemu naroča, naj si kratko malo »izmisli« pojasnilo za sorodnike umrlih pohodnikov.

Sume zbujajo tudi raketni poskusi, ki so se odvijali prav v času incidenta na prelazu Djatlova. Vojska je namreč s poligona Kapustin Jar v Astrahanski regiji ob Kaspijskem morju večkrat izstrelila poskusne rakete, datumi vseh izstrelitev pa javnosti še danes niso znani.

Vjačeslav Karelin, eden od članov takratnega lokalnega pohodniškega kluba, se pridružuje dvomom Bartolomeja: »Ko sem slišal, da bodo ob ponovni preiskavi upoštevali samo teze o naravni nesreči, me je to razburilo /.../ Dokazi pričajo o tem, da je bil na kraju, kjer je stal šotor članov odprave, na delu močan toplotni dejavnik. Posledica tega so bila polja golih kamnov, ki so prej bili pokrita z ledom. To se je lahko videlo samo leta 1959 in zagotovo kaže na to, da je na območju šotorišča prišlo do sprostitve izredno visoke toplote.« Karelin je bil sicer član prve iskalne skupine, ki se je takrat odpravila v iskanje pogrešanih pohodnikov in mesto incidenta videl na lastne oči.

Izraženi dvomi v »silo narave« kot vzrok za incident so zagotovo zelo močni in podprti z materialnimi dokazi. A ne glede na to bodo preiskovalci ob pomoči strokovnjakov zdaj izvedli devet preiskav, vključno s forenzičnimi, medicinskimi in psihološkimi testi. Ali jim bo uspelo razrešiti skrivnost, ki rusko in svetovno javnost vznemirja že 60 let?

Preberite še:

Znane so nove podrobnosti skrivnostnega incidenta na prelazu Djatlova

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke