Slovenski veleposlanik v Rusiji: Še veliko lahko sodelujemo, v Slovenijo bo še prihajal ruski plin

Shutterstock/Vostock-Photo
Ruska tiskovna agencija RIA Novosti je objavila obsežen intervju s slovenskim veleposlanikom v Rusiji Brankom Rakovcem in med drugim razkrila, da bo jeseni Rusijo kot premier prvič obiskal tudi Marjan Šarec. Pa bo Ljubljana še kupovala ruski plin in iskala nove priložnosti za dobro sodelovanje z Moskvo?

Veleposlanik Branko Rakovec je v pogovoru že takoj zagotovil, da bo za Slovenijo ohranjanje tradicionalno dobrih in spoštljivih odnosov z Rusijo še naprej pomembno tudi v prihodnje, ne glede na članstvo države v EU in NATO.

Gospodarstvo gre svojo pot

Dobri so podatki glede gospodarskega sodelovanja med Rusijo in Slovenijo, saj blagovna menjava zadnji dve leti spet narašča. Leta 2018 je znašala 1,37 milijarde ameriških dolarjev, pri čemer se je v lanskem letu še posebej povečal ruski izvoz v Slovenijo (32%). »Gospodarstvo gre svojo pot ne glede na sankcije. Seveda sankcije vplivajo negativno, vendar se ekonomski kazalci vseeno izboljšujejo,« je dejal Rakovec.

Zdi se, da še vedno obstajajo nove priložnosti za sodelovanje z Rusijo na vseh področjih, kjer je mogoče najti skupne interese, po mnenju Rakovca to še posebej velja za farmacijo in energetiko.

Veleposlanik RS se je na kratko ustavil pri največjih slovenskih akterjih v Rusiji. Krka, ki deluje v Rusiji že več kot 50 let, še naprej raste na ruskem trgu. Velik del Krkinih izdelkov ustvarita dve tovarni Krka-Rus v Istri v okolici Moskve, ki v Rusiji uspešno delujeta in napredujeta že od leta 2003 (Krka-Rus I) oziroma 2013 (Krka-Rus II). Iskratel ima v Jekaterinburgu podjetje IskraUralTEL s sodobno telekomunikacijsko opremo na slovenski osnovi in razvito programsko opremo. Prav tako svojo prisotnost v Rusiji še krepijo Gorenje, Helios (ima tudi tovarno Odilak v Odincovem okolici Moskve).

Slovenska industrija jekla, ki je v večinski ruski lasti prek podjetja Dilon in je med drugim zagotovila jeklo za rusko ladjedelništvo na čelu z najmočnejšim jedrskim ledolomilcem Arktika, za petrokemično industrijo in rudarstvo. Poleg SIJ Rusi v Sloveniji še posebej veliko investirajo v slovenska zdravilišča, je še dodal Rakovec na to temo.

To nas pripelje do turizma. Po državah z največjim številom turistov v Sloveniji je bila Rusija pred leti celo med prvimi petimi. Tega sedaj že nekaj časa ni, vendar obisk ruskih turistov znova narašča, leta 2017 se je na primer povečal za 34%. »Tudi turisti iz Slovenije obiskujejo Rusijo, vendar nimam statistike,« glede obratne smeri priznava slovenski diplomat. O kakšnem ukinjanju viz zaenkrat ni govora, lahko pa Slovenija ruskim gostom zagotovi vize za dokaj dolgo bivanje.

Še bo prihajal ruski plin

Rakovec je prav tako zagotovil, da bo pogodba z Gazpromom o dobavljanju ruskega zemeljskega plina v Slovenijo do leta 2023 obveljala ne glede na ameriške interese, da bi povečali delež svojega plina v Evropi na račun ruskega.

Pa Turški tok, bi Slovenija rada, da teče skozi državo? Rakovec je odgovoril: »Ne gre za to, ali podpiramo ali ne podpiramo. Bistvo je v diverzifikaciji (raznovrstnosti virov, op. prev.) dobaviteljev in plinovodov. Čas bo pokazal, če bo vse skupaj realno. Saj veste, da smo se svojčas resno pogovarjali z Rusijo o gradnji Južnega toka. Slovenija je to pogodbo že podpisala, dobave so nas zanimale, a je tam v osnovi šlo za tranzit preko Slovenije v Italijo, saj Slovenija vendarle nima tako velikih potreb po plinu. Prav tako ima Slovenija tudi JE Krško in druge lastne vire energije. Seveda pa utekočinjeni zemeljski plin predstavlja relativno čisto energijo, ki je tudi poceni. Pripravljeni smo kupovati plin iz Rusije, a ga bomo kupovali tudi iz drugih regij.«

Od kulture do gozdarstva

Ala Manilova, Tone Peršak in Andreja Rihter na prvem slovensko-ruskem kulturnem forumu

V letih 2017-18 sta bili uspešno izpeljani tudi Sezona slovenske kulture v Rusiji in Sezona ruske kulture v Sloveniji, medtem ko je Ljubljana gostila prvi-slovensko ruski kulturni forum. Zanimiv je tudi podatek, da se bo maja v Ljubljani zgodilo prvo srečanje slovensko-ruske delovne skupine za sodelovanje v gozdarstvu. Pri vseh teh oblikah stikov in sodelovanja ključno vlogo igra rusko-slovenska medvladna komisija, ki izvaja tudi svoj program najpomembnejših dvostranskih projektov, je razložil diplomat.

Rakovec je napovedal, da bodo predstavniki iz Slovenije letos sodelovali tudi na prestižnem Peterburškem mednarodnem ekonomskem forumu v juniju in Peterburškem mednarodnem pravnem forumu v maju, prav tako se bo v Sloveniji letos znova sestala dvostranska medvladna komisija, za povrh bo predvidoma septembra premier Marjan Šarec obiskal Rusijo.

Novinarka ruske agencije Anastazija Ivanova se je z Rakovcem pogovarjala tudi o slovenskih političnih stališčih glede sankcij proti Rusiji, primera Skripal, izstopa ZDA iz Sporazuma o raketah kratkega in srednjega dosega, strahov pred kibernetskimi napadi in novo oboroževalno tekmo, razmerij med večjimi silami na Balkanu, pa tudi o tem, kako je Melania Trump »odlična veleposlanica Slovenije«, ki je povečala mednarodno prepoznavnost Slovenije. Precej izčrpen intervju je mogoče prebrati v celoti v ruskem jeziku tukaj.

Preberite še:

Ruska delegacija navdušena nad štajersko prestolnico

Dušan Olaj, Duol: »Slovenija in Rusija kažeta, da je mogoče sodelovati tudi v zaostrenih razmerah«

»Slovenija: evropska država, kjer ne rušijo spomenikov v čast ruskim vojakom«

Unior: Kovaška tradicija izpod Pohorja, ki osvaja tudi ruski trg

Če bi radi uporabili vsebino s portala Russia Beyond na drugih spletnih straneh, delno ali v celoti, nam pišite za dovoljenje in dodajte tudi povezavo na originalni prispevek na naši strani. Če kopirate našo vsebino in jo objavljate na drugih straneh kot svojo brez navedbe vira, se to smatra za grobo kršenje zakonodaje o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke