Ravil Gajnetdin, vodja Ruskega muslimanskega sveta in eden vodilnih predstavnikov muslimanov v Rusiji, je marca 2019 kontroverzno napovedal, da bo v naslednjih desetletjih naraščalo število prebivalcev Rusije, ki bodo prestopili v islam. »Strokovnjaki, ki so nedvomno kredibilni, napovedujejo, da bodo muslimani čez 15 mesecev predstavljali okoli 30% prebivalstva Rusije,« je izjavil.
Po zadnjih anketah raziskovalne organizacije FOM se za muslimane sedaj izreka okoli 7% prebivalstva Ruske federacije (okoli 10 milijonov ljudi), medtem ko mnoge muslimanske organizacije menijo, da javno objavljene ocene podcenjujejo dejansko število vernikov.
Mnenje Gajnetdina je vseeno potem podprl celo klerik iz Ruske pravoslavne cerkve.
Dvomljive napovedi
AFP
»To bo kar držalo. Muslimani rojevajo več otrok [kot pravoslavci]. Čečeni, Inguši [kavkaška naroda, ki sta pretežno muslimanska] imajo po osem otrok na družino. Rusiji bo zmanjkalo [etničnih] Rusov do leta 2050. Tukaj bodo živeli drugi – Čečeni, Inguši, Arabci,« je rekel Dmitrij Smirnov, ki vodi Patriarhalno komisijo za družino, zaščito materinstva in otroštva.
Ampak mnogi strokovnjaki zavračajo tole apokaliptično prepričanje. Demograf Boris Denisov z Moskovske državne univerze je na primer za 360 TV pojasnil: »To je nora in smešna napoved. Rusi in drugi narodi vsi rojevajo manj iz istih vzrokov. Do leta 2050 bodo tudi Čečeni in Inguši rojevali manj. To je splošen trend.«
Kakorkoli že, muslimani v Rusiji niti niso neki nikoli povabljeni tujci, ki bi kar sami prišli na rusko zemljo in začeli izrivati domače Ruse. V resnici sta islam in krščanstvo na ruskih tleh vrsto let soobstajala.
Težavna zgodovina islama na Ruskem
Mesto Derbent v Dagestanu (1.900 km južno od Moskve) je najbolj južno mesto v Rusiji, a tudi eno najstarejših. Ustanovljeno je bilo v 6. stoletju p. n. š., pozneje pa je postalo prvo muslimansko mesto na ozemlju današnje Rusije. Derbent so namreč v 8. stoletju zasedli Arabci in ga takoj spremenili v središče islama na Severnem Kavkazu. To se je dogajalo še precej časa, preden so vzhodni Slovani sprejeli pravoslavno krščanstvo (leto 988).
Rus' (tako se je takrat imenovala ruska dežela) je bila prisiljena soobstajati z islamskimi sosedi, in to pogosto ne v sožitju. Zlata horda, država potomcev Džingiskana, ki so jim morali Rusi plačevati dajatve od 60. let 13. stoletja do 80. let 15. stoletja, se je v 14. stoletju islamizirala. Ko so pozneje prvi carji združevali različne dežele v enotno rusko državo, so se za to morali boriti proti raznim muslimanskim državam, ki so nastale po razpadu Zlate horde.
Ruski muzej
Prav na tak način je Rusija dobila svoje prve muslimanske prebivalce: leta 1552 je Ivan IV. Grozni osvojil Kazan, prestolnico Tatarov, ki so še danes eden najštevilčnejših muslimanskih narodov v Rusiji. Od 16. do 18. stoletja je Rusija osvajala pretežno muslimanska ozemlja ob reki Volgi, na Kavkazu, na Krimu, pozneje pa še v Srednji Aziji. Država se je do njih pogosto obnašala precej kruto.
»Ruski vladarji in pravoslavni hierarhi so bili odločeni, da bodo izbrisali islam, podirali so mnoge mošeje in pobili številne klerike,« pojasnjujejo na spletnem portalu Kavkaški vozel. Roko na srce, takrat so to počele skoraj vse vlade. Vsaka si je prizadevala vsiliti svojo vero na novih ozemljih.
Šele Katarina II. Velika je v 80. letih 18. stoletja ustanovila uradno državno telo, ki se je zavzemalo za enakopravno obravnavo muslimanov v Ruskem imperiju in njihovo zakonito vključevanje v družbo. Muslimani so potem šli skozi iste faze kot druge nepravoslavne veroizpovedi v Rusiji: kratko obdobje verske svobode po revoluciji 1905, zatiranje religije v časih Sovjetske zveze v letih 1924-1991, dokaj liberalen pristop v novonastali Ruski federaciji.
Zmeren in raznovrsten islam
Reuters
V Rusiji muslimani nimajo centralizirane uprave, za razliko od kristjanov. To je v tej religiji stalna praksa. Vsak, ki je zadosti izobražen in zadosti pozna Koran in Suno (popis Mohamedovega življenja in njegovih zapovedi), lahko postane prerok in ustanovi lastno šolo.
»Ruske muslimane delimo na tri skupine. Prva so Tatari in Baškirci, ki gosto poseljujejo območje Volge in Urala; druga so muslimani severnega Kavkaza; tretja pa muslimanske manjšine, ki so raztresene po vsej Rusiji, kar vključuje tudi migrante iz srednjeazijskih republik, Azerbajdžana in Severnega Kavkaza. Te skupine se med seboj razlikujejo etnično, kulturno in celo versko,« je razložil raziskovalec Aleksej Malašenko iz centra Dialog civilizacij.
Vse te skupine pa za jezik sporazumevanja uporabljajo ruščino, ki jo lahko pogosto slišimo tudi v mošejah poleg arabščine. Skupni ruski jezik predstavlja most med različnimi skupinami muslimanov in jih povezuje v svojevrsten »ruski islam« z nekaterimi skupnimi značilnostmi.
Jegor Alejev / TASS
Verski strokovnjak in izredni profesor na Ruski predsedniški akademiji za nacionalno gospodarstvo in javno upravo Igor Zagarin pravi, da so ruski muslimani pretežno suniti, vendar sunitsko vejo islama interpretirajo bolj zmerno v primerjavi z ekstremnejšimi različicami, kot je na primer tista pri Saudijcih.
Leta sobivanja z nemuslimansko večino so pustila svoj pečat v ruskem islamu, ki je dokaj toleranten do drugih ver. Rusija je vendarle ne samo muslimanska, ampak tudi pravoslavna, katoliška, budistična in še marsikaj drugega. Vsi verniki se morajo naučiti, kako živeti drug z drugim.
Preberite še:
Zakaj je večina Rusov pravoslavne vere?
Rusija spodbuja tradicionalni islam in se tako bori proti ekstremizmu