Je človeštvo spet v nevarnosti zaradi ošpic in drugih »premaganih« bolezni?

Getty Images
Po vsem svetu prihaja do izbruhov ošpic, kar je razlog za skrb. Dolgo se je zdelo, da je bolezen trajno premagana, sedaj pa beležimo na tisoče bolnih in več sto smrti. Poleg ošpic pa se lahko bojimo še nekaterih drugih bolezni.

Ko je bila Elaine in Wisconsina stara pet let, je zbolela. Telo ji je gorelo. Tako ji je bilo vroče, da je v trenutku s sebe odvrgla vse. V sobi je bilo temno, na očeh je ves čas imela prevezo. Pozneje je izvedela, da so njeni starši tako poskušali preprečiti slepoto – eno od najhujših komplikacij pri ošpicah. »Za menoj jih je dobil še brat, zato sva bila skoraj en mesec dobesedno v temi. Zdelo se je kot večnost,« se je spominjala.

Bila sta v karanteni in na njunih vratih je bil napis za prepoved vstopa. Hrano so jima puščali pred vhodom. Vse njune smeti so sežigali.

To je bilo pred več kot petdesetimi leti. Ampak nevaren nalezljiv virus, za katerega je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila, da je premagan, se je vrnil. V Evropi in drugih delih sveta se situacija slabša že več let. V Evropi je v letu 2018 zbolelo 83.000 ljudi, kar je rekord za 21. stoletje in trikrat večja številka glede na leto 2017. Spomladi leta 2019 so se pojavili izbruhi v več ameriških zveznih državah, v nekaterih delih New Yorka so celo razglasili izredne razmere.

Kako je prišlo do tega? »Ker so starši zavračali cepljenje svojih otrok in ker se je povečal pritok necepljenih priseljencev v razvite države,« je za Russia Beyond odgovoril Sergej Netesov, vodja laboratorija za bionanotehnologijo, mikrobiologijo in virologijo Državne univerze v Novosibirsku.

Stvar je šla tako daleč, da so strokovnjaki WHO zavračanje cepljenja pri sebi in svojih otrocih uvrstili na seznam 10 največjih groženj za svetovno zdravstvo.

So ošpice prišle v ZDA iz Rusije?

Nekateri ameriški mediji so poročali, da so v Washington ošpice prišle zaradi rusko govorečih skupin iz Rusije in drugih nekdanjih republik Sovjetske zveze. V resnici situacija z ošpicami v Rusiji ni kritična, virologi pravijo, da je »pod nadzorom«. Leta 2018 je zbolelo 2538 ljudi.

Je pa virus ušel izpod nadzora v Ukrajini. Leta 2016 je samo 31% šestletnih otrok dobilo dve nujni cepivi proti ošpicam, kar je ena od najnižjih stopenj na svetu. Leta 2018 je zbolelo 54.000 ljudi, do sredine maja leta 2019 že več kot 15.000.

»Pogosto z Rusijo povezujejo vse rusko govoreče ljudi, četudi gre lahko tudi za izseljence iz srednjeazijskih republik ali Ukrajince,« je za Russia Beyond povedal Mihail Ščelkanov, virolog in profesor na Zvezni univerzi Daljnega vzhoda.

Po pisanju New York Timesa do izbruhov prihaja v konservativnih verskih skupnostih, ki so nastrojene proti cepljenju, in med skupnostmi priseljencev iz držav, kjer imajo šibke sisteme cepljenja, kot so Indonezija, Filipini, Madagaskar, Indija, Pakistan idr., pa tudi Ukrajina.

Ošpice veljajo za zelo nalezljivo virusno bolezen, bolj od ebole, tuberkuloze ali gripe. Virus se zlahka prenaša po zraku in kapljicah. Da se nalezete, je dovolj, da ste z bolno osebo v isti sobi. Prav zato je najučinkovitejša metoda boja ustvarjanje kolektivne imunitete, ko je cepljenega vsaj 93%-95% prebivalstva, pravi Ščelkanov. »Zadošča že desetletni premor v sistematičnem preventivnem cepljenju, pa smo že povsem na začetku, kot to lahko vidimo v Ukrajini,« je prepričan naš sogovornik.

Poznavalce smo povprašali, ali bi lahko prišlo tudi do izbruhov drugih »premaganih« bolezni. Našteli so naslednje možnosti.

Rdečke

Tudi z rdečkami se lahko okužite precej zlahka, kot z ošpicami. Pogosto oba virusa nastopata skupaj, po izbruhu ošpic je mogoče pričakovati, da bo kmalu sledil še izbruh rdečk, in obratno, razlaga Ščelkanov (obstaja tudi enotno cepivo za obe bolezni hkrati).

Vročina, izpuščaji po vsem telesu, občutljivost na svetlobo – še simptomi rdečk so podobni simptomom ošpic. Otroci jih sicer navadno ne prenašajo bistveno hujše kot prehlad, odrasli pa dosti bolj trpijo. Najobčutljivejša skupina so nosečnice, saj lahko bolezen resno poslabša tudi stanje otroka in pri njem povzroči sivo mreno, bolezni srca in gluhost.

Otroška paraliza (poliomielitis)

Tudi Franklin Roosevelt, Arthur Clarke, Frida Kahlo in druge slavne osebnosti so bile med žrtvami poliomielitisa, infekcije, ki prizadene hrbtenjačo pri otrocih.

Visoka telesna temperatura, slabost, nahod in večdnevna nevzdržna bolečina v mišicah. Potem bolečina naenkrat izgine, včasih za več dni. Toda ko poskuša bolnik premakniti okončino, za katero misli, da je ozdravljena, opazi, da tega ne more storiti. Pogosteje so prizadete noge.

Mogoči so tudi smrtni izidi. Leta 1916 je zaradi otroške paralize samo v New Yorku umrlo 2000 otrok. Sredi 20. stoletja je bolezen razsajala po Severni Ameriki in Evropi. Vse je rešilo cepljenje. V Sovjetski zvezi so na primer leta 1961 razglasili, da je bolezen v državi praktično popolnoma izničena.

Parotitis

Parotitis praviloma ne pušča tako hudih posledic kot prej omenjene bolezni. Navadno se začne z vročino in vnetjem obušesne žleze slinavke, zato ima bolnik skoraj ves teden nabrekel obraz. Lahko je to tudi vse, kar doživi oseba s to boleznijo. V redkejših primerih pa pride do komplikacij.

Virus prizadene žleze in lahko napade tudi trebušno slinavko ali reproduktivne organe. Otroci s takimi primeri lahko doživijo atrofijo mod in so potem neplodni.

Proti parotitisu se navadno uporablja kombinirano cepivo, ki pokriva tudi ošpice in rdečke.

Koze

Črne koze so v srednjem veku intenzivno kosile prebivalstvo po evropskih mestih in vaseh. Vsako leto je bolezen ubila po več sto tisoč ljudi, preživeli pa so imeli telesa prekrita z izritimi ostanki koz.

Danes bolezen velja za premagano, zadnji primer okužbe je bil zabeležen leta 1977. »Toda to ne pomeni, da so virusi koz izginili in ne predstavljajo več nevarnosti za človeka. Vse bolj nas na primer skrbijo opičje koze. Obstaja verjetnost, da se prilagajajo na človeka. Da gre za vprašanje časa,« pravi Ščelkanov.

Dejansko so že bili zabeleženi posamezni primeri okužb ljudi z opičjimi kozami v Afriki, ZDA, Angliji in Singapurju. Relativno dobra novica je, da zaenkrat virus ni tako nevaren kot črne koze, saj je zaradi bolezni umrlo le 10% bolnikov (v primerjavi s črnimi kozami, ki so bile usodne za 20-40%, po nekaterih podatkih pa celo 90% bolnikov).

Preberite še: Zmagovalci nad nevidnimi ubijalci

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke