Vsak dan borba: Kako Moskovčani hodijo v službo

Artyom Karatajev/TASS
Moskva je največje mesto v Evropi z več kot 12 milijoni prebivalcev, zato je lahko Moskovčanova pot v službo cela avantura, ki ni vedno prijetna.

Koliko časa porabite vsak dan za prevoz v službo in nazaj? Za nekatere Moskovčane so štiri ure standardna norma. Govorimo o ljudeh, ki živijo v Moskvi, kaj šele za tiste, ki živijo nekje v predmestju.

Vsaka minuta šteje

Jaz grem običajno v službo ob osmih zjutraj. Navadno hodim 7 minut do avtobusne postaje, 5 do 10 minut se peljem z avtobusom do metroja, na metroju se peljem pol ure z enim prestopom, nato še eno minuto hodim in le pridem do vrat svoje pisarne.

Živim v Izmajlovu, ki je od vseh »mejnih četrti« (četrti ob meji mesta Moskva) najbližje centru. Prav zato srednji razred v tej četrti rad najema in kupuje stanovanja, a je Izmajlovo zaradi tega postalo nočna mora za voznike. Za prevoz v center z avtom porabijo vsaj 2 uri.

Toda ne glede na vse moraš ob devetih zjutraj biti v pisarni, zato je treba skočiti na metro, kot to počne večina Moskovčanov! Gneča ni prav nič manjša od japonske. Stisnjeni boste med debelega prepotenega moškega srednjih let in neko punco z dolgimi kodrastimi lasmi, ki se vam bodo nenehno zaletavali v obraz. Lahko se onesvestite na vlaku zaradi pomanjkanja kisika, ampak na tla najbrž ne boste padli – ker nimate kam pasti!

Moskva ima več kot 12 milijonov prebivalcev, od tega jih je več kot 7 milijonov delovno aktivnih. A to še ni vse. Po podatkih Visoke šole za ekonomijo vsak dan v in iz Moskve potuje 900 tisoč do 1,2 milijona ljudi! Najdlje se peljejo stari med 22 in 30 let. Po informacijah avtorjev raziskave Moskva »požira« prebivalce, ki živijo do 50 kilometrov proč od mesta.

Tako imamo opravka z več milijoni dnevnih migrantov! Moskovski metro vsak dan uporablja okoli 9 milijonov ljudi, zato mora delati kot švicarska ura. Ostajajo izračuni, da že 10-sekundna zamuda vlaka na metroju ustvari 5-minutno zamudo, še preden vlak pride do končne postaje na liniji.

Dolga vožnja, med katero se naličiš

24-letna Darja Fjodorova živi v mestecu Domodedovo v neposredni okolici Moskve. Kot pravi, ona porabi več kot štiri ure na dan za pot v službo in domov z avtomobilom, a tudi z javnim prevozom ne bi nič pridobila, razen to, da bi lahko med vožnjo brala ali poslušala podcaste. Darja priznava, da se lahko med vožnjo avta sproti naliči ali uči španščine. Ampak takšne motnje pozornosti pogosto privedejo do manjših prometnih nesreč, ki še povečajo prometne zamaške in vsem podaljšajo pot.

Dmitrij, »Božiček iz Butova«, stoji poleg avta Hyundai Santa Fe in »brani« pas za avtobuse.

Dmitrij iz moskovske južne četrti Butovo je pred nekaj leti zaslovel pod vzdevkom »Božiček iz Butova«, ker je vsako jutro s svojim avtom blokiral dostop do pasu za javni prevoz, da ga ne bi zlorabili goljufivi vozniki avtomobilov in ovirali avtobusni promet. S svojo odločitvijo je Dmitrij postal lokalni heroj, ker je premnogim ljudem pomagal hitreje priti v službo. Da, res je, da je zapravljal svoj čas, ko je stal s parkiranim avtom. Ampak saj je drugače tako in tako stal z vsemi ostali v prometnih zamaških!

35-letna Jelena iz moskovskega predmestnega naselja Litkarino raje dela od doma. Je samska mati scenaristka, ki vzgaja sina in vztraja, da je vsakdanja pot v Moskvo prevelik podvig. »Nimamo postaje za primestni vlak. Imamo petkilometrsko cesto skozi gozd z dvema pasovoma, zato so njej vsako jutro na delovni dan zamaški. Pot, ki bi sicer vzela 20 minut, v tem prometu vzame 2 uri!« Elena nadaljuje s pritoževanjem: »Ko le prideš do avtoceste, ki pelje v mesto, lahko čakaš še 2 uri zaradi kakšne prometne nesreče ali dela na cesti. Sedaj so naredili novo cesto, ki je skrajšala pot. Ampak poleti, ko ljudje hodijo na dače, je še vedno težko priti v Litkarino v petek zvečer. Dačarji hodijo iz mesta v hordah in spet se voziš domov kakšno uro!«

Prometne zamaške dodatno ustvarjajo starši, ki peljejo svoje otroke v šolo. V sovjetskih časih si tega ni bilo mogoče predstavljati. »V moji generaciji nikogar niso v šolo peljali starši,« pravi 61-letna Tatjana. »Da, saj smo vedeli za pedofile in ugrabitelje, ampak Moskva je veljala za zelo varno. Zato smo otroci hodili v šole organizirano v skupinah. Z avtobusom sem se peljala eno postajo in hodila en kilometer do šole, enako za nazaj. Samo enkrat, ko je bila huda snežna nevihta, je do avtobusne postaje prišla babica z ogrinjalom in toplimi valenki (topli zimski škornji). Starši so bili navadno v službi, zato nas niti ni imel kdo peljati v šolo. Navajeni smo bili sami hoditi v šolo in nazaj. Ampak v 80-ih in 90-ih, ko sem jaz vzgajala svoje otroke, je v naših soseskah postalo veliko bolj nevarno, zato smo tudi mi peljali svoje otroke v šolo.«

Nazaj k hoji?

Do leta 2010 je Moskva pridelala resen transportni problem, ki je zahteval takojšnje ukrepanje. Po letu 2010 se je moskovski metro bistveno povečal z več kot 60 postajami, leta 2016 pa je bil odprti Moskovski centralni obroč, ki s podzemno železnico obkroža obrobnejše dele mesta. Do leta 2023 uradniki obljubljajo še 55 novih metro postaj.

Na splošno je moskovski javni prevoz storil velik korak naprej. Še domačin, ki je preživel eno leto v New Yorku, je bil očaran nad spremembami v domači Moskvi. Ampak prometne težave še zdaleč niso odpravljene.

Moskovski župan Sergej Sobjanin riše črto, ki kaže na dopolnitve v linijah moskovskega metroja.

To zimo so na več linijah moskovskega metroja potekala vzdrževalna dela. Vlake so za več dni zamenjali avtobusi, kar je ustvarilo kaos za uporabnike čisto vsake linije, ki je prestajala popravila. Še dobro, da so jih prenavljali eno po eno in ne vse naenkrat! V moji domači četrti sedaj zidajo javna stanovanja, kar bo pomenilo še več ljudi in še več avtomobilov!

Svoj avto sem prodal pred tremi leti, zadnje leto se ne peljem več z avtobusom do svoje postaje na metroju. Gneča je prevelika in ne prideš nikamor. Sedaj ponosno vsak dan 15 minut hodim – pa še zdravo je!

Preberite še:

Vodič po pogostih goljufijah v Rusiji: Kako se spopasti s prevaranti?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke