Temu Putin pravi dom.
Posestvo stoji na zahodu Moskovske regije v neposredni bližini prestolnice. Njegova lokacija v četrti Odincovo ni nobena državna skrivnost in se ga da dokaj lahko najti preko Googlovih zemljevidov.
Novo Ogarjovo je leta 2000 postalo uradna Putinova rezidenca. Čeprav si ruski predsednik posestva ne lasti, ga gotovo jemlje za svoj dom, kar lahko sklepamo po dejstvu, da je ostalo v njegovi uporabi tudi med štiriletno »pavzo« med predsedniškima mandatoma v obdobju 2008-2012, ko je služil kot ruski premier. Po ruski zakonodaji lahko vsak predsednik po sestopu s funkcije izbere rezidenco, ki mu jo država izroči v dosmrtno uporabo. Ob (začasnem) odhodu s predsedniškega položaja leta 2008 je Putin izbral prav Novo Ogarjovo.
Glavna stavba na posestvu je bila zgrajena v 19. stoletju po ukazu brata carja Aleksandra III., velikega kneza Sergeja Aleksandroviča, in je kasneje služila kot sprejemna rezidenca, kjer je sovjetska vlada sprejemala tuje delegacije.
Za razliko od Bele hiše v ZDA je Novo Ogarjovo za javnost zaprto. Namesto tega vam v spodnjem videoposnetku ponujamo enourni pogled v notranjost. Pri 38 minutah in 16 sekundah dobite tudi vpogled v Putinov hladilnik ...
Moskovski Kremelj služi kot glavna uradna rezidenca ruskega predsednika.
Predsednikova pisarna je v senatnem dvorcu, zgodovinski zgradbi, ki so jo zgradili po naročilu Katarine Velike med 1776 in 1787. Izvorno je bila namenjena moskovski veji vladnega senata.
Predsednikova pisarna je v sredinskem delu severnega krila poslopja. Za razliko od pisarne ameriškega predsednika ima ta v Kremlju pravokotno obliko. Za razliko od Ovalne pisarne (Oval Office) v Beli hiši so okna na levi strani predsednikove mize, ne za njo.
Pisarniška miza se prav tako razlikuje od tiste v Ovalni pisarni. Ima podaljšek na začetku, kjer ima ruski predsednik sestanke »ena na ena« z drugimi vladnimi uradniki. Zidovi kremeljske pisarne so obloženi s hrastovimi paneli, strop pa je okrašen z ornamenti in ogromnimi lestenci.
Na mizi je več telefonov, ki skupaj tvorijo varovani komunikacijski sistem.
Za razliko od ameriškega predsednika, za katerega se pričakuje, da bo stanoval v Beli hiši, Putin dejansko ne živi v Kremlju. Do svoje pisarne lahko kadarkoli pride z avtomobilom ali helikopterjem.
To je edino stanovanje, ki uradno pripada Putinu kot lastniku. Gre za 77 kvadratnih metrov veliko stanovanje, ki je za ruskega predsednika nenavadno skromno. Malo je znanega o njegovem izgledu ali celo približni lokaciji, a podatek o kvadraturi nam pravi, da gre najverjetneje za 2 ali 3-sobno stanovanje v stanovanjskem bloku nekje v Rusiji, najverjetneje v Sankt Peterburgu, kjer je Putin odraščal.
Predsednik ima v lasti tudi garažo v velikosti 18 kvadratnih metrov.
Putinov moskovski naslov je požel mnogo zanimanja v medijih. Gre za 153,7 kvadratnih metrov veliko stanovanje na Ulici akademika Zelinskega 6. Putinu je bilo dodeljeno leta 1999, ko je nastopil funkcijo premierja pod mandatom tedanjega predsednika Borisa Jelcina. Sicer ni znano, na katerem nadstropju se nahaja stanovanje, imamo samo nekaj fotografij notranjosti.
Poleg njegove glavne rezidence ima Putin tudi številne rezidence po vsej državi. Ena, o kateri se največ piše, je Bočarov Ručej v Sočiju.
Gradnjo je odredil nekdanji maršal Sovjetske zveze Kliment Vorošilov, zgrajena pa je bila leta 1955. Ta vladna dača je bila deležna pogostih obiskov voditeljev Hruščova in Brežnjeva. V sodobni Rusiji je Bočarov Ručej postala uradna letna rezidenca ruskega predsednika in edina vladna dača na obali Črnega morja.
Tukaj sta se leta 2008 srečala Putin in takratni ameriški predsednik George W. Bush, leta 2018 pa je ruski predsednik tukaj sprejel nemško kanclerko Angelo Merkel.
Naslednja uradna rezidenca je v Novgorodski regiji in ima tri različna imena – Valdaj, Užin in Dolgie Borodi.
Rezidenca je bila originalno zamišljena kot ena od Stalinovih dač, vendar je ta menil, da je preveč nevarna. V 30-ih letih je bila namreč edina zgradba na majhnem polotoku in obkrožena z gostim gozdom s samo eno potjo na celino.
Kljub temu so jo v 80-ih dogradili. Prvi ruski predsednik Boris Jelcin je tam rad lovil ribe. Ko ga je nasledil Putin, je obenem prejel tudi pravico do uporabe Valdajske rezidence.
Zanimivo je to, da lahko dejansko tam preživite nekaj noči tudi vi, vendar ne v dejanski predsednikovi rezidenci, pač pa v eni od okoliških hiš. Noč vas bo sicer prišla okoli 50.000 rubljev (okoli 710 evrov), minimalna rezervacija pa je dve noči.
Ta graščina, ki so si jo nekoč lastili Romanovi, se nahaja ob Finskem zalivu, samo 20 kilometrov iz središča Sankt Peterburga.
Začetno je bila mišljena kot carska rezidenca Petra Velikega, z namenom, da zasenči francoski Versailles. Kasneje je tam stanoval veliki knez Konstantin Pavlovič.
V sovjetskih časih je bila graščina znana kot Kongresna palača, med drugo svetovno vojno pa je bila precej poškodovana. Nato je gostila Leningrajsko arktično šolo in po razpadu Sovjetske zveze začela propadati, vse dokler je na začetku novega tisočletja na pobudo predsednikove pisarne niso začeli obnavljati.
Čeprav Putin tam ne stanuje, je palača pogosto v uporabi ob uradnih priložnostih. Konstantinovski dvorec je služil kot poslopje za gostovanje vrhov G-8 in G-20 leta 2006 in 2013.
Predsednikova rezidenca v Kaliningradu je bila zgrajena na mestu, kjer je stala tudi rezidenca prvega nemškega kanclerja Otta von Bismarcka.
Med drugo svetovno vojno je tam bila vojašnica nemških zračnih sil. Uradna rezidenca v sedanji obliki je bila zgrajena šele leta 2011, otvoril pa jo je takratni predsednik Dmitrij Medvedjev.
Čeprav poslopje uradno pripada predsedniški pisarni, je gostilo samo premierja Medvedjeva in zunanjega ministra Sergeja Lavrova.
Preberite še:
Putin vedno z vami: Zakaj si ljudje delajo tetovaže s podobo ruskega predsednika? (s fotografijami)
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
