Rus udomačil volkove in postal zvezda Instagrama

Kiril Potapov iz Jekaterinburga se že tretje leto posveča vzgoji svojih volkov. Kot mladičke jih je rešil iz živalskih vrtov, kjer bi bili obsojeni na življenje v majhni ogradi na betonski podlagi. Kiril je dolgo preučeval navade teh živali, jih hranil na roko z mesom in na koncu postal njihov »starš«. Zdaj vodi blog na Instagramu, kjer piše o svojih doživljajih. Prepričan je, da na svetu ni mnogo ljudi, ki bi uspeli udomačiti te plenilce.

»Že od nekdaj rad skrbim za živali, jim pomagam in jih varujem. Starša sta mi nekoč napovedala, da bom biolog, a usoda je hotela drugače – postal sem jezikoslovec. Zdaj delam v marketingu, imam svoj posel, živali pa so zame prostočasna aktivnost in zato z njimi ne služim,« pojasnjuje.

Alfa in Ugoljok [iz besede úgоlj – oglje, op. prev.], prva volkova, ki sta pristala v Kirilovem domu, sta se skotila v zasebnem vzgajališču, on pa ju je odkupil preko oglasa. Rakšo in Akelo, ki sta dobila ime po junakih iz sovjetskega risanega filma Mavgli, pa je odkupil od lokalnih zooloških vrtov.

Kiril si je z udomačevanjem volkov zadal navidez nemogočo nalogo, in kot priznava, skrbeti za te plenilce že od začetka ni bilo lahko. Mali volčiči so bolehali prav tako kot majhni otroci: enkrat jih je bolel trebuh, drugič zobje. Zajtrk, kosilo, večerja – vse je strogo po razporedu, porcije pa tako obilne, da bi jim zavidal vsak človek.

O vsem tem Kiril piše na družbenih omrežjih. Najprej je objavljal kar tako, potem pa je ugotovil, da zanimanje za njegovo stran raste. Zdaj ima preko 100.000 sledilcev.

Kiril ne skriva, kako ponosen je na svoj uspeh: »Volka je, tako kot rosomaha ali risa, najtežje udomačiti. A meni je uspelo. Vanje sem vložil vso svojo ljubezen in vse svoje moči. So moji ’puhasti otroci’. Takšno zaupanje, kot sem ga uspel vzpostaviti z mojimi volkovi, je redkost. Da, volk lahko živi s človekom, obstaja ogromno takih primerov. Ne more pa vsakdo sedeti v njegovem brlogu in mu jemati mesa iz ust.«

»Volkovi so najbolj emotivni plenilci in so zelo pametni. Sposobni so ljubiti, biti požrtvovalni, poznajo žalost in tudi žalujejo za člani družine. Vidi se jim, ko so jezni, kadar žalujejo ali kadar se veselijo. Če pa volka vzgajaš kot lastnega otroka, spoznaš njegov značaj do popolnosti.«

Na svojem profilu Kiril poskuša razbijati stereotipe o tem, da so volkovi nevarne zveri. V pravljicah in risanih filmih so prikazani kot zle živali, »a v resnici je vse drugače,« pravi Kiril, ki celo trdi, da ti plenilci dejansko ne morejo biti agresivni do ljudi. Volkovi imajo, po njegovih besedah, antropofobijo – strah pred človekom. Panično se bojijo ljudi, saj jih je človek stoletja iztrebljal. »Nikoli ne bodo napadli človeka, če ta zanje ne predstavlja nevarnosti. Hudobni volkovi so samo v pravljicah.«

Kiril se v prisotnosti svojih varovancev celo po telefonu pogovarja malo tišje, da jih ne bi vznemirjal: »Pred njimi nikoli nisem povzdignil glasu, nikoli jih nisem kregal. Zato ker oni prepoznajo agresijo in takrat se v njih zbudi nezaupanje, začnejo se bati,« pojasnjuje. Tudi volkovi, kot pravi, nanj nikoli niso renčali.

Ob vsem tem Kiril izpostavlja, da teh živali ni mogoče držati v stanovanju in da jih je nemogoče primerjati s psi.

»Volkovi so zelo specifični. Nič se jim ne sme prepovedati, ne poskušajte jih dominirati. Biti jim morate prijatelji. Pri vzgoji volka ne obstaja besede ’Fuj!’,« poudarja Kiril.

V prostem času vzgojitelj volkov piše knjigo za otroke o svojih kosmatih ljubljencih. Pred tem je izdal še kolekcijo oblačil z volčjimi motivi, poleg tega pa snema še njihovo tuljenje in namerava iz materiala sestaviti »Volčjo opero«, zbirko tonov za telefon. Večino denarja, ki ga zasluži, porabi za svoje živali in zato, da jim omogoča primeren življenjski prostor.

Preberite še:

"Pleše z volkovi": Sovjetski znanstvenik, ki je dve leti preživel z volčjimi krdeli

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.