Ruski mediji: Zakaj Slovenija, Hrvaška in Grčija opuščajo karanteno z minimalnimi izgubami?

Keystone Press Agency/Global Look Press
V Komsomolski pravdi se sprašujejo, zakaj imajo »slovanski bratje« v Sloveniji in na Hrvaškem ter Grki relativno majhno število žrtev novega koronavirusa.

Evropske države ena za drugo postopoma opuščajo omejitvene ukrepe, uvedene v marcu zaradi boja proti epidemiji novega koronavirusa. Odpirajo se trgovine, knjižnice, muzeji, lepotni in frizerski saloni, bari in restavracije, ponekod tudi šole, ponovno se zaganja javni prevoz in tako dalje, vse ob upoštevanju varne razdalje in drugih ukrepov.

Ker ni veliko bolnih, bi radi oživljali turizem

Čeprav je francoski predsednik Emmanuel Macron pozival, naj bodo meje držav EU zaprte do jeseni, se nekatere države že aktivno ukvarjajo z oživljanjem turizma, saj so pri svojih nacionalnih dohodkih od njega zelo odvisne.

Proti idejam Macrona se izjavlja Grčija. Medtem v Sloveniji in na Hrvaškem oblasti niti niso čakale na dovoljenja EU-ja in državi sta se kar sami dogovorili o odpiranju skupne meje, najprej za lastnike nepremičnin v sosednji državi, junija pa za turiste iz obeh držav. Hrvaška ima tudi dogovor o sprejemanju čeških in slovaških turistov v skupinah z avtobusi s tranzitom prek Avstrije, piše Komsomolska pravda (KP).

Ruski časnik pojasnjuje, da je te težnje po čimprejšnji obnovi turizma mogoče razumeti, saj je epidemija novega koronavirusa zelo različno prizadela posamezne evropske države. Že aprila je bila očitna bistvena razlika med državami zahodne in vzhodne Evropo, enako je sedaj.

Vzhodnoevropske države so pri zajezitvi epidemije na splošno uspešnejše, saj imajo, tako KP, 17-krat manj obolelih in 60-krat manj smrtnih žrtev kot zahodnoevropske. Avtorica prispevka Marija Berk pravi, da se nekateri evropski novinarji že šalijo, da je koronavirus spet vzpostavil bivšo ideološko mejo med socialističnim in kapitalističnim blokom držav. Pavšalno oceno o vrzeli med »Vzhodom« in »Zahodom« podkrepi z »golimi številkami«, tj. statistiko okužb in smrti iz Grčije, Hrvaške, Bolgarije, Slovenije, Španije, Italije, Velike Britanije, Francije in Nemčije.

Javna organizacija, strogi ukrepi in pripravljenost na najhujše

Komu bi lahko prišlo na misel, da razlike med »Vzhodom« in »Zahodom« morebiti izhajajo iz neustreznih meritev. Vendar statistiko posameznih držav budno spremljajo tudi strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije in ti nikoli niso oporekali meritvam iz Hrvaške, Slovenije in Grčije, zagovarja svojo tezo avtorica prispevka. Mogoče zaradi drugačnih pristopov zabeležijo manj primerov, vendar če bi v teh manjših državah umiralo na stotine ali tisoče ljudi, bi se to vseeno tako ali drugače razvedelo (dodajmo: slovenski bralec najbrž tudi ve, da je Slovenija med vodilnimi državami na svetu po obsežnosti testiranj na milijon prebivalcev, op. ur.).

Hrvaški novinarji so izpostavljali, da so bili v vzhodni Evropi omejevalni ukrepi strožji kot v zahodni, uvedeni so bili takoj na začetku in ne postopoma, poleg tega so bili državljani bivših socialističnih držav bolj navajeni spoštovati vse odloke oblasti in so v težki situaciji strogo upoštevali vse prepovedi.

V kontekstu dediščine prejšnjega sistema za Komsomolsko pravdo razmišlja tudi Georgij Vikulov, direktor Znanstveno-informacijskega centra za preventivo in zdravljenje virusnih okužb. On dodaja, da je še en dejavnik uspeha v bivših socialističnih državah dediščina organizacije javne zdravstvene službe, v okviru katere so bili hitro sprejeti ukrepi za zajezitev širjenja virusa, medtem ko v Italiji in Španiji ob začetku epidemije preprosto ni bilo zadosti postelj in infektologov. Ob tem sicer ne pozabi, da so se dobro pripravile tudi države brez socialistične preteklosti, kot so Grčija, Tajvan, Singapur, Vietnam, pa tudi Avstralija.

Vikulov je posebej izpostavil, da so Italijani predolgo čakali z ukrepi, sploh ob tako velikem številu starejših ljudi. Dejal je, da je Slovenija dokaj hitro zaprla meje s svojo zahodno sosedo in tako omejila prodor virusa v svojo državo, medtem ko v Italiji ljudje še v času, ko je virus močno razsajal, niso hoteli razumeti, zakaj morajo nositi maske – k temu so jih prisilile šele kazni.

Čeprav niso imeli socialistične dediščine, so Grki preprečili hujši scenarij z odločnim ravnanjem, saj so imeli v mislih, da imajo malo postelj, ustavljeno financiranje zdravstva in da so za Italijo oni drugi v Evropi po množičnosti ljudi s starostjo nad 65 let. Hitro so začeli testirati polovico tistih, ki so prišli v državo, in jih izolirali v hotelih, da ne bi okužili bližnjih in okolice. Za nespoštovanje karantene jim je grozila kazen v višini (preračunano) skoraj 5500 dolarjev.

Ko je bilo konec februarja v Italiji 11 mrtvih, je bilo na sprejemanje bolnikov v Grčiji že pripravljenih 13 zdravstvenih centrov, v marcu so sledili tudi ukrepi zapiranja šol, javnih kulturnih in drugih ustanov, barov in restavracij, omejitev v trgovinah itd. 23. marca je sledila popolna karantena, v kateri je bilo potrebno za vsak odhod ven izpolniti poseben obrazec, sicer je sledila kazen 150 evrov. V Komsomolski pravdi pišejo kar o nekakšnem »grškem čudežu« v boju s koronavirusom, za katerega imata pomembne zasluge glavni epidemiolog Sotirios Tsiodras, ki je med drugim dosegel zaprtje cerkva in razbremenitev bolnišnic s posebnimi centri, in namestnik ministra za civilno zaščito Nicholas Hardalias.

Tuberkulozno cepivo kot branik proti COVID-19?

Komsomolska pravda namenja posebno pozornost še eni »dediščini vzhodnega bloka«. Gre za cepivo proti tuberkulozi BCG (Calmette-Guérinov bacil), po zaslugi katerega, vsaj tako menijo nekateri, naj bi se telo pogosto bolje zoperstavljalo proti COVID-19.

Že omenjeni Geogrij Vikulov je dejal, da so BCG v drugi polovici 20. stoletja proizvajali po vsej vzhodni Evropi, medtem ko v mnogih zahodnih državah ni več v rabi, a je »v večini primerov pokazalo svojo učinkovitost«. »Blagodejne učinke« ima po njegovih besedah tudi živo cepivo proti otroški paralizi. »Strokovnjaki pravijo, da so vsa ta cepiva ustvarila močno imuniteto, ki mu korona ni kos,« sklene svoje razmišljanje ta sogovornik.

Opomba uredništva: V Svetovni zdravstveni organizaciji sicer opozarjajo, da za zdaj ni dokazov, da bi BCG ščitil ljudi pred COVID-19. V zvezi s tem sta v teku dve klinični testiranji, v luči trenutnega neobstoja dokazov pa WHO odsvetuje uporabo BCG v vlogi cepiva proti širjenju koronavirusne bolezni COVID-19. Čeprav je znano, da BCG spodbuja imunski sistem za proizvodnjo celic v boju proti okužbam, učinkovanje proti COVID-19 ni potrjeno.

Na koncu je v ruskem časniku še predstavljeno mnenje, da je kljub močno naraščajočim številkam o okužbah z novim koronavirusom v Rusiji prisotna precej nizka smrtnost, zato je državi virus »očitno prizanesel«. Avtorica prispevka pravi, da je bilo v Nemčiji pri 82 milijonov prebivalcih 2.800 mrtvih, v Rusiji pa manj kot 100 pri 145 milijonih prebivalcev, pri čemer absolutno število izvedenih testov ni manjše od Nemčije.

Mimogrede:

Za turizem odgovorni ministri iz Slovenije, Hrvaške, Bolgarije, Češke, Slovaške in Grčije so medtem v pogovorih že izrazili pripravljenost za sprejemanje ruskih turistov, je za isti prispevek za Komsomolsko pravdo razkril izvršni direktor Uralske turistične zveze Mihail Maljcev.

Ob tem je takoj izpostavil, da bo za turistična potovanja v prvi vrsti morala biti pripravljena tudi Rusija, ki pa ima sedaj neugodno epidemiološko situacijo in ne more računati na klasičen turizem še vsaj do začetka poletja. Poleg tega bo še pred vzpostavitvijo turističnih tokov potrebno odpreti letalske povezave, ukiniti dvotedenske karantene ob prihodih v države, urediti varnostne ukrepe v hotelih in letoviščih itd. Šele ko bo po državah to urejeno in utečeno za domače goste, bo komaj mogoče računati na resno sprejemanje tujih gostov.

Preberite še:

»Ruski virus« iz leta 1977 – ena od najskrivnostnejših bolezni, ki je razsajala v Sovjetski zvezi

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke