Ali je res, da se središče Azije nahaja v Rusiji?

Za naziv geografskega središča Azije, največje celine na Zemlji, se resno potegujeta le dve lokaciji, njun spor pa traja že nekaj desetletij brez kakršne koli rešitve na vidiku. Torej, če res želite odpotovati v osrčje azijskega dela sveta, se boste morali odločiti, katerega obiskati ali morda kar raje oba, da se ne boste slučajno zmotili.

Kje je torej središče Azije?

Eno središče se nahaja v Rusiji, v mestu Kizil (4.706 km vzhodno od Moskve) v Republiki Tuva. Zaznamuje ga visok obelisk s zelo zgovornim imenom "Središče Azije", ki se nahaja na nabrežju Kužuget Šojgu reke Jenisej. Nabrežje je poimenovano po uglednem tuvanskem uradniku in očetu sedanjega ministra za obrambo Ruske federacije.

Kitajsko središče - "Geografsko središče azijske celine" - je približno 700 km južno, v Yungfenu na Kitajskem, in se je pojavilo veliko pozneje.

Kako je prišlo do te situacije? Odgovor se skriva v različnih metodah izračunavanja (in malo politike).

Kako so določili središče Azije?

Geografsko središče je običajno opredeljeno kot točka, ki je enako oddaljena od meja ozemlja. Azija ni niti ločena celina niti kopno, zato so njene meje izračunane na podlagi ozemelj držav, vključenih v regijo. Druga stvar razprave je, ali lahko nekatere oddaljene otoke obravnavamo kot skrajne točke Azije ali ne.

Zamisel, da je središče Azije v Kizilu, se je prvič pojavila v spisih hidrološkega inženirja Vsevoloda Rodičeva v začetku 20. stoletja. Leta 1910 je objavil svoj "Esej o Urianhaj Kraju (mongolskem porečju reke Jenisej)", v katerem je pripovedoval zgodbo o angleškem popotniku, ki je v 1890-ih obiskal kitajsko provinco Urianhaj (ozemlje sodobne Tuve). Njegov cilj je bilo središče Azije - ekscentrični Anglež naj bi potoval po svetu z edinim namenom, da bi "zabeležil svojo prisotnost" v središčih svetovnih celin. Azija je bila četrta na njegovem seznamu – pred tem je obiskal osrednje točke Evrope, Afrike in Avstralije.

Ime Angleža ni znano, čeprav se v več virih omenja njegov obstoj. Po njegovih izračunih je bilo srce Azije v zgornjem toku Jeniseja, na bregovih reke, prav na vrtu posestva Georgija Safjanova, lastnika lokalne trgovske pošte. Po legendi je Anglež prosil za dovoljenje za postavitev spomenika, ki bi označil to mesto, tik "med korenčkovimi listi" - in dobil je dovoljenje.

Povedati je treba, da so današnji raziskovalci skeptični do te zgodbe (čudno je, da Angležovo ime ni omenjeno v nobenem od virov). Obstaja teorija, da je spomenik na vrtu postavil sam Safjanov, ki je imel svoje načrte.

Georgij Safjanov je bil član Carskega ruskega geografskega društva in pri njem so se ustavili praktično vsi ruski popotniki, ki so takrat prispeli v kitajsko provinco Urianhaj. Kakšen super "turistični trik", kajne?

Tako ali drugače je spomenik tam stal več desetletij in nihče se ni posebej obremenjeval s središčem Azije. Toda leta 1964 so se sovjetske oblasti odločile, da oživijo to temo, da bi obeležile 20. obletnico, ko je Tuva postala del Sovjetske zveze (po tem, ko je republika prenehala biti del Kitajske, je bila do leta 1944 neodvisna država in ruski protektorat). Ob tej priložnosti so postavili obelisk kiparja Vasilija Demina - "Središče Azije". Seveda ga niso postavili na vrtu - betonski spomenik, visok in veličasten, je bil postavljen nekoliko zahodno od vasi na mestnem nabrežju, ki je veljalo za popoln prostor za takšno postavitev. Opravili so bili tudi predhodne izračuni, da bi ugotovili, ali je središče Azije res vsaj nekje v Tuvi, in odgovor je bil pritrdilen. Ni razlogov, da bi to lokacijo obravnavali kot natančno geodetsko točko, je pa popolnoma upravičena kot simbol.

Kitajska različica in ruski odziv

"Drugo" središče Azije se je pojavilo veliko pozneje, leta 1992. Takoj po razpadu ZSSR so se kitajski strokovnjaki odločili oporekati pravi osrednji točki in so se po lastnih izračunih odločili, da se središče Azije nahaja v Yungfenu. Izračun je temeljil na geografskih središčih 49 držav, vključno z otoškimi državami, kot sta Ciper in Japonska, medtem ko sta bili Palestina in Sikim obravnavani kot neodvisni državi iz lastne politične sfere Ljudske republike Kitajske.

Vas, ki je stala na tem mestu, je bilo treba preseliti, da bi naredili prostor za kitajsko središče (vas so preimenovali v "Srce Azije"), središče pa je bilo označeno z 18-metrskim spomenikom - stolpom v obliki črke "A" (kar pomeni Azija).

A to stvari ni bistveno spremenilo. Odziv Rusije je prišel leta 2014: obelisk iz leta 1964 je zamenjal nov, še večji in gracioznejši - v duhu zgodnje budistične kulture. Tokrat naj bi obeležili 100. obletnico vključitve Tuve v Rusijo (od leta 1914, ko je Tuva postala cesarski protektorat). Zasnoval ga je burjatski kipar Daši Namdakov, in na njem uporabil številne skitske motive.