Pozabite na dvoboj med Batmanom in Supermanom. Razrešiti moramo eno dosti večje vprašanje: Kdo je največji pisateljski genij ruske književnosti? Čigava dela boste raje prebrali vašim otrokom ali jih podarili ljubitelju Rusije kot knjige za rojstni dan? Koga bi raje citirali ob steklenici vina, koga pa samo takrat, ko zares spijete preveč vodke?
Dajmo priložnost obema in predstavimo njune dosežke:
Dostojevski:
Glavni psiholog ruske književnosti. V splošno rabo je vpeljal besedo nadryv (надрыв), ki jo težko zares dobro prevedemo v tuji jezik, а tako dobro opisuje rusko dušo (»duševni zlom« ali »duševni napor« je še najboljši slovarski približek). Rusi vedno živijo z nekim duševnim naporom, naenkrat začnejo govoriti s povišanim glasom, izbruhnejo jim čustva. Ko ljubijo, ljubijo do konca, ko veseljačijo, veseljačijo do konca.
Ustvaril je Raskolnikova, legendarnega lika s sekiro, ki je ubil oderuško starko. »Raskolnikov vas bo našel,« nam še danes napiše kakšen bralec na Facebooku, ko ni zadovoljen z našimi članki.
Tolstoj:
Napisal je Vojno in mir, predstavitev življenja v Rusiji na začetku 19. stoletja na velikanskem platnu, s podrobnimi prikazi vojnih prizorov, spletk v visokih slojih družbe, predstav o družini in časti. Vedno znova očara bralce s sposobnostjo pronicanja v zavest literarnih likov – enkrat opisuje svet kot prava majhna deklica, drugič kot Napoleon osebno, tretjič skozi oči škodljivega starca.
Na svet je spravil Ano Karenino, ki se nesrečno vrže pod vlak. Ustvaril je junakinjo najbrž glavne ruske knjige o ljubezni in izdajstvu.
Sedaj pa še glavni protiargumenti:
Dostojevski:
Zelo je mračen, po branju njegovih knjig bi bralec najraje kar umrl. Edino rešitev za človekovo dušo vidi v veri, za telo pa ne ponudi rešitve, samo trpljenje. Mnoge romane je spisal na hitro in malce nerodno v zelo kratkih rokih, ki so jih zahtevali založniki. Stalno je namreč potreboval denar, saj je bil nenehno zadolžen zaradi kockanja.
Močno je pokvaril podobo Sankt Peterburga in ga nenehno prikazoval kot sivo, mračno mesto.
Tolstoj:
Piše preveč na dolgo in široko. Ko prebereš do konca eno njegovo poved, že pozabiš, kako se je ta sploh začela. Preveč moralizira, povsod je vidna avtorska pozicija, njegovo mnenje o stvareh.
Niti sam ni ubogal vseh načel, ki jih zapoveduje v svojih knjigah. Kregal se je z ženo in imel veliko otrok z drugimi …
Kdo od njiju vam je bolj všeč? Vabljeni, da zapišete svoje mnenje v komentarjih.
Preberite še:
Gorje pametnemu: Mojstrska komedija in tragična smrt Aleksandra Gribojedova