Ali Rusi res hodijo v službo samo zaradi denarja?

Vitalij Ankov/Sputnik
Tri četrtine Rusov zatrjujejo, da bi še naprej hodili v isto službo tudi v primeru, da bi imeli dovolj denarja za lagodno življenje. Po drugi strani najpomembnejšo motivacijo za delo predstavlja ravno denar. Gre za strah pred brezposelnostjo, vdanost v usodo, navezanost na svoj poklic in podjetje?

Državljani Rusije so pripravljeni delati tudi v primeru, če bi imeli dovolj denarja, da jim za preživetje ne bi bilo potrebno delati do konca življenja. Tako so lani ugotovili sociologi iz Vseruskega centra za raziskovanje javnega mnenja (VCIOM).

Prebivalcem Rusije so zastavili vprašanje: »Ali bi še naprej delali tudi v primeru, če bi lahko lagodno živeli brez službe?« Nanj je pozitivno odgovorili 79% vprašanih, od tega jih bi 60% ostalo na istem delovnem mestu.

Ob tem bi morda pomislili, da prebivalcem Rusije denar ni glavna motivacija za odhod v službo. Toda ista anketa hkrati kaže, da jim je glavna motivacija ravno plača, ki ostaja pomembnejša kot samoizpopolnjevanje ali socialne pravice.

Rusi in Slovenci od vseh Evropejcev najbolj podpirajo univerzalni temeljni dohodek (UTD)

Zakaj je na prvem mestu denar?

Sociologi trdijo, da v zavesti državljanov Rusije vestno opravljanje službe ni povezano s povečanjem plače (vestno opravljanje službe pa razumejo kot delovni proces, ki prinaša občutek veselja in zadovoljstva). »Delo je sredstvo za zbiranje denarja in preživetje (ne uživanje), medtem ko je osebna uveljavitev sekundarna stvar […] Za večino vprašanih najpomembnejši dejavnik zadovoljstva, ki ga ima človek od svojega dela, ni vsebina tega dela, ampak sta to plača in navada. Večina delavcev si ne želi, da bi njihovi otroci imeli svojo kariero na istem področju,« komentira izsledke sociologinja Julija Baskakova z VCIOM.

Ljudem v Rusiji je plača zares na prvem mestu. S tem se tudi bistveno razlikujejo od prebivalcem drugih evropskih držav, ki poudarjajo varnost zaposlitve in zanimanje za konkretno delo, dodaja Vladimir Magun, vodja sektorja za raziskovanje osebnosti na Inštitutu za sociologijo Ruske akademije znanosti ter šef Laboratorija za primerjalne raziskave množične zavesti na Nacionalnem raziskovalnem inštitutu Visoka šola akademije.

Večja varnost zaposlitev, a manjše plače

Vse to je povezano tudi s posebnostmi trga delovne sile. Ko se spreminjajo razmere in nastopi kriza, se v Rusiji v prvi vrsti nižajo plače, ne pa število delovnih mest, je pojasnil Magun v intervjuju za Russia Beyond. »Podjetje je na primer začelo manj proizvajati, zato ljudje manj kupujejo te proizvode, vendar so vsi zaposleni na svojih delovnih mestih. Kako je to mogoče? Tako, da se jim bistveno znižajo plače. Tukaj je veliko manj možnost, da bo človek odpuščen, kot pa da mu znižajo plačo. Takšen model se je oblikoval pred nekaj desetletji, ko se je uvajalo tržno gospodarstvo in po reformah v 90. letih. Tekom dolgega postsovjetskega obdobja so se tako poslovodje kot delavci navadili na takšna pravila. Zato je logično, da ravno plača velja za pomembnejšo prioriteto,« razlaga strokovnjak.

Preživeti z 10.000 rublji: O plačah delavcev v Rusiji

Magun pravi, da je v Evropi ravno obratno: Plača je dokaj fiksna in ko pride do sprememb do tržišču, mnogi dobijo odpoved, kdor ostane na delovnem mestu, pa se mu ne more bistveno znižati plača, enako kot se mu ne more povečati v primeru, da podjetje uspešno posluje.

Delal bi karkoli, samo da nisem brezposeln

Vsi strokovnjaki se ne strinjajo z opažanji VCIOM-a, da češ 79% Rusov ne dela za denar. Po podatkih Mednarodnega programa za družbene raziskave (ISSP), v katerem Rusija sodeluje od konca 90-ih let, je samo 40% vprašanih pripravljenih delati, če bi imeli dovolj denarja za lagodno življenje (po logiki »če ne potrebujem denarja, ne potrebujem službe). To je eden od najnižjih rezultatov na lestvici ISSP, kjer je 30-40 držav (odvisno od konkretnega leta). Rusija je tukaj v podobni situaciji kot Bolgarija, Češka in Slovenija. Za primerjavo: v Švici je 80% vprašanih dejali, da bi vseeno delali kljub zadostni količini denarja, v Nemčiji je tako dejalo 65-70%, v Franciji malo več kot 50%, v bivši Zahodni Nemčiji okoli 65%, Vzhodni Nemčiji pa 75%.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Pa vendar: Prebivalci Rusije so se na splošno zelo pripravljeni držati svojega delovnega mesta tudi v primeru, če tam ne zaslužijo pričakovane višine denarja, ali pa takrat, ko plača zanje nima več pomena. Mogoče vzrok tiči v strahu pred brezposelnostjo? Statistike sicer kažejo, da je brezposelnost relativno nizka [januarja 2018 je znašala 5,6%, op. prev.], vendar Margun opozarja, da se je ljudje vseeno bojijo in je Rusija po strahu pred brezposelnostjo celo med vodilnimi državami.

Delno je to povezano z dejstvom, da se v Rusiji težko živi s socialno pomočjo za brezposelne, pogosto je to celo nemogoče [minimalna pomoč znaša 850 rubljev (12€), maksimalna 4.900 rubljev (70€)]. Delno je vzrok tudi v tem, da status brezposelnega sproža v človeku vznemirjenost, ki blokira vsakršno njegovo aktivnost.

Še en pomemben motiv, zakaj ljudje ostajajo na svojih delovnih mestih ne glede na vse, je utrjeno prepričanje, da je tako ali tako vse odvisno od močnih zvez, sreče in okoliščin, ne pa od svoje lastne dejavnosti. Anketa VCIOM kaže, da se zlati ženske in vsi tisti z nizkimi plačami najpogosteje pritožujejo, da ne bodo dobili nič več denarja tudi v primeru, če bodo delali več.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še: