Sberbank je na slovenskem trgu že od leta 2012. Koliko strank ima danes v Sloveniji in kako velik delež ima v slovenskem bančništvu?
Sberbank v Sloveniji v času od svojega prihoda ves čas krepi položaj in posledično tudi tržni delež. Stranke, tako fizične kot pravne osebe, so nas dobro sprejele in vsakodnevno dan beležimo prirast novih strank. Trenutno znaša tržni delež po bilančni vsoti (na dan 31. 3. 2018) okoli 5 %.
Po čem se vaša banka razlikuje od drugih v slovenskem prostoru, kaj bi navedli kot vaše prednosti oz. odlike?
Smo strankam prijazna banka. Poleg tega, da ves čas stremimo, da smo konkurenčni, nas odlikuje individualen pristop k vsaki stranki. Vsaka naša stranka mora imeti občutek, da smo tam samo zanjo. Hkrati veliko investiramo v razvoj in v ospredju so zagotovo digitalne storitve.
Kako Sberbank krepi svojo prepoznavnost v Sloveniji? Vemo na primer, da banka sponzorira nekatere televizijske oddaje in športne reprezentance …
Banka Sberbank v skladu s strategijo skupine Sberbank investira del sredstev v promocijo športa, kar predstavlja zdrav način življenja, dodaja pozitivno konotacijo naši banki itd.
Tako v banki podpiramo slovensko nordijsko reprezentanco (smučarji skakalci in skakalke ter smučarji tekači in tekačice), odbojko na mivki in nekaj odmevnejših projektov, povezanih s športom v Sloveniji. Stalno izvajamo promocijo tako na televizijskih, radijskih kot spletnih medijih, kjer nastopajo ambasadorji naše banke (naši sponzoriranci).
Banka Sberbank krepi prepoznavnost z uvajanjem stalnih novosti. Pred leti smo pričeli s promocijo enostavnega procesa »zamenjaj banko brez obiska poslovalnice«, uvedli pravo kreditno kartico Sberbank Ide@l Mastercard kartico z odplačili na do 60 mesecev ter predstavili Ekspres kredit, kjer stranka pride do denarja v treh urah.
Prepoznavnost banke pa se ne krepi zgolj s sponzorstvi znanih športnikov ali športnic, z donacijami ipd. Nedvomno to prispeva k osnovni prepoznavnosti oz. vedenju o posamezni banki. Veliko bolj pomembno se nam zdi, da nas naši komitenti in prebivalstvo dojemajo kot sodobno banko, ki na slovenski trg prihaja z novimi, inovativnimi produkti in storitvami. Nenazadnje se trudimo, da so največji ambasadorji naše banke ravno naše stranke, ki širijo dober glas o naših storitvah. Smo banka, ki se odziva na potrebe in pričakovanja svojih komitentov in stalno izboljšujemo uporabniško izkušnjo z olajšanjem poslovanja.
Slovenski mediji so že leta 2015 pisali, da naj bi Sberbank zapustila slovenski trg, medtem ko je prvi mož ruske Sberbanke German Gref nedavno napovedoval zmanjšanje prisotnosti banke v Evropi in povečanje dejavnosti v ruskem sosedstvu. Kakšno je vaše stališče glede na te izjave? Lahko pričakujemo, da bo Sberbank še dolgo prisotna v Sloveniji?
Cilj Sberbank je kakovosten razvoj na tistem delu evropskega trga, na katerem Sberbank vidi potencial za rast in donosnost. Na nas v Sberbank d.d. bo, da to uresničimo na primeren način, da bo Slovenija ostala dolgoročno zanimivo tržišče za skupino Sberbank. Osebno sem prepričan, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.
V Sloveniji je tudi kar nekaj Rusov in pripadnikov drugih narodov, ki govorijo rusko. Imate občutek, da je ta segment strank morda še posebno vezan na vašo banko?
Ruska skupnost v Slovenji je kar močna, kar opažamo tudi pri nas, v banki Sberbank, saj zaznavamo, da so stranke s tega območja kar aktivne in investirajo v Sloveniji. Seveda je lastništvo naše banke tudi lahko motiv, da se ta segment obrača predvsem na nas po bančnih storitvah. Zavedamo se, da to ni samoumevno in se moramo za te stranke ravno tako potruditi, kot za vse druge stranke. Na koncu šteje kakovostna bančna storitev, ki jo stranke upravičeno pričakujejo od banke.
Kako veliko vlogo igrata v vaši banki ruščina in ruska poslovna kultura, ali mogoče poznavanje le-teh celo predstavlja kakšno prednost pri iskanju kadrov? Ali ste po notranji organizaciji pravzaprav podobni drugim slovenskim bankam?
Za boljše razumevanje moram najprej poudariti, da smo kot Sberbank d. d. v prvi vrsti banka, ki deluje kot samostojni poslovni subjekt na slovenskem trgu in je daleč največji del našega poslovanja vezan na Slovenijo in stranke, ki se na tem tržišču pojavljajo. Lastništvo banke pa seveda pogojuje tudi usmeritev določenega dela poslovanja v segment, ki ga lahko opišemo kot spremljava odnosov med poslovneži iz Slovenije in Rusije oz. njenih sosednjih držav z bančnimi storitvami. Zagotovo ima znanje ruskega jezika svojo vlogo v tem segmentu poslovanja banke, v drugih segmentih pa spet ne, ker je tam poslovanje usmerjeno zgolj na domače tržišče.
Naša notranja organizacija se ne razlikujemo bistveno od drugih bank v Sloveniji in v Evropi. V veliki meri notranjo organizacijo pogojuje zakonodaja oz. druga regulativa ter standardi, ki jih postavljajo nadzorne inštitucije. Na osnovi dosedanjih izkušenj pa lahko zatrdim, da nisem opazil kakšnih bistvenih razlik pri razumevanju standardov organiziranosti poslovanja pri kolegih v Rusiji. Bančni posel verjetno po celem svetu zahteva podobno organizacijsko filozofijo. Ne moremo govorit o kakšni posebni »ruski poslovni filozofiji«. Za uspešno sodelovanje oz. poslovanje so merodajne kakovostne storitve, primerne cene in medsebojno zaupanje. In to verjetno velja za vse poslovne kulture.
Preberite tudi intervju z direktorjem Duola, ki je eno najmočnejših slovenskih podjetij na ruskem trgu.