Rusi se hvalijo z Gorenjem, slovenske barve krasijo metro

Reuters
Revija o Sloveniji je junija postala priloga k največjemu ruskemu poslovnemu časniku Kommersant. V ruskem jeziku med drugim pripoveduje, kako se Rusi hvalijo z belo tehniko od Gorenja in kako Heliosove barve krasijo moskovski metro, da niti ne govorimo o tem, da so nekatera slovenska podjetja resni akterji v ruski letalski industriji in metalurgiji.

V uvodu junijske ruske številke revije Slovenija vas vabi!, ki jo pripravljajo Finance v sodelovanju s tujimi partnerji, lahko preberemo, da se znova krepi blagovna menjava med Rusijo in Slovenijo (1,16 mrd. € v letu 2018), četudi še ni dosegla rekordne ravni iz leta 2013 (1,5 mrd. €).

Rusija je osma najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije in četrta država po slovenskih neposrednih investicijah v tujini. Rezerv za več sodelovanja pa je še kar nekaj, saj tudi danes polovico slovenskega izvoza v Rusijo predstavljajo zdravila, glavnino ruskega izvoza v Slovenijo pa nafta in plin. Avtorica uvodnika Vanja Tekavec namigne, da širjenje dvostranskega sodelovanja na nova področja nakazuje prva zmaga Ruskih železnic (RŽD) na večjem razpisu za modernizacijo slovenskih železnic v konzorciju z Rikom.

Za začetek so naštete največje slovenske investicije in podjetja v Rusiji ter obratno. Slovenska industrija jekla v večinski ruski lasti (družina Zubicki) uspešno posluje in ima ambiciozne načrte za v prihodnje. Krka ostaja največji izvoznik, a tudi v Rusiji zaposluje že 2000 delavcev in tam proizvaja po 1,5 milijarde tablet in kapsul na leto (za v prihodnje cilja na tri milijarde), goriški Gostol Gopan že več kot 40 let zagotavlja linije za ruske pekarne oziroma tovarne kruha.

Gorenje je osvojilo prvo mesto med belo tehniko v Rusiji na področju oblikovanja. Kot pove direktorica marketinga ruske podružnice Tatjana Fabristova, se »mi, Rusi, radi pred prijatelji pohvalimo z belo tehniko iz Gorenja«, Rusija pa je za Gorenje drugi najpomembnejši trg.

Helios, ki ima eno tovarno v predmestju Moskve (Odincovo) in v Rusiji uresniči 8% svoje prodaje, je med drugim pobarval vagone serije Moskva, ki so del moskovskega metroja. Impol si z novim certifikatom odpira pot v rusko letalsko industrijo, aluminiju pa se obeta svetla prihodnost tudi v prihodnjih električnih avtomobilih (aluminij iz Impolovega hčerinskega podjetja že sedaj najdemo v Putinovi limuzini Aurus, op. ur.).

Poleg tega na ruskih policah najdete Donat Mg in paštete Argeta (Droga Kolinska/Atlantic Grupa). Ruski trg je dodobra osvojil tudi Seven Refractories iz Divače, ki z ognjeodpornimi materiali zalaga največja ruska metalurška in cementna podjetja, delno prek svoje tovarne v Kazahstanu. S slovenske strani je vredno omeniti tudi inženirsko podjetje Riko z dolgo kilometrino v Rusiji (med mnogimi projekti samo omenimo npr. pripravo linij za AvtoVAZ) in zreški Unior. Obstajajo pa še mnoga druga slovenska podjetja, ki že poslujejo ali pravkar vstopajo na veliki ruski trg.

Medtem se, poleg SIJ, ruski kapital kopiči zlasti v slovenskem turizmu in nepremičninah, najočitnejši primer pa je vsekakor Rogaška Slatina. Slovenski zdraviliški turizem je pri Rusih na dobrem glasu in tega ne spregledajo niti premožni ruski investitorji. Revija kot vidna primera iz Rogaške omenja zdravnika Nikolaja Vorobjova (Hotel Aleksander) in tobačnega magnata Sergeja Kacijeva (Grand Hotel Rogaška, Hotel Strossmayer in Hotel Styria).

Tu smo vsej vsebini revije namenili samo nekaj besed in je še daleč nismo pokrili v celoti. Tiste, ki razumete rusko ali se ruščine še učite, vabimo, da več preberete v sami reviji na tej strani.

Preberite šeRuski izvoz v Slovenijo prvič večji od slovenskega izvoza v Rusijo

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke