Ta tradicionalni ruski prigrizek je bogat s probiotiki - koristnimi bakterijami, ki se pojavijo med fermentacijo zelja. Obnavljajo ravnovesje mikroorganizmov v črevesju in zavirajo rast patogenih.
Zelje fermentirajo z različnimi dodatki. Najbolj priljubljeni so korenje, rdeča pesa, jabolka ali brusnice. Za pikantnost se lahko doda še hren, feferoni, česen ali čebula.
Fermentirano zelje se uživa kot prigrizek - enakovredno vloženim kumaricam - tudi ob vodki (kar ni najbolj zdravo) in kot priloga k zrezkom. Uporablja se tudi za pripravo juh, solat in pit.
Proso ne vsebuje glutena in je primerno za ljudi s celiakijo. Proso ima tudi nizek glikemični indeks, zato je pogosto vključeno v prehrano diabetikov. Hkrati proso vsebuje vitamine skupine B, fosfor, kalij, magnezij, cink in jod.
Prosena kaša z bučo je nizkokalorična jed z le 300 kcal na 100 gramov. Buča kaši doda sladek okus brez dodatnih sladil. Njena meča vsebuje veliko vitamina C, antioksidantov in betakarotena, ki pripomore k boljšemu vidu.
Posebej spektakularno izpade, če proseno kašo servirate v buči. Poleg prosa lahko kaši dodamo oreščke, rozine ali drugo suho sadje (če ni kontraindikacij).
Ajdova kaša je zelo hranljiva in ima antitoksične lastnosti. Pomaga izločati odvečni holesterol in ione težkih kovin iz telesa. Telo nasiči z železom. Skupaj z gobami in čebulo pa je še posebej okusna.
Ruska kuhinja je bogata z juhami: šči, boršč, uha, rassolnik, botvinja. Vsaka od njih je dobra po svoje, vendar je prav grahova juha tista, ki pomaga pridobiti količino beljakovin, potrebnih za mišično tkivo, ob tem pa je povsem zelenjavna. 100 gramov graha vsebuje približno 20 gramov beljakovin. Grahovo juho lahko skuhate tako z mesom kot z zelenjavo, na primer s krompirjem, korenjem in zeljem (recept si preberite tukaj).
Grahova juha je vir mineralov (kalija, magnezija, fosforja, joda in železa) ter vitaminov B, A, C, E in B3. Vlaknine, ki jih vsebuje grah, dobro čistijo črevesje in izboljšujejo delovanje prebavil.
Skutina pogača ohrani skoraj ves kalcij, ki ga vsebuje izvirna skuta. Hkrati ne povzroča prebavnih težav kot sveža skuta. Skuta je koristna za otroke v času aktivne rasti zob in kosti, ljudi v visoki starosti in doječe matere. Treba pa jo je izključiti iz prehrane ljudi z intoleranco na laktozo in gluten.
V skutino zmes za peko lahko dodate koščke jabolk, rozin, marelice, višnje ali jagodičje. Lahko jo tudi okrasite s svežim jagodičjem, medom ali kislo smetano, potresete z orehi.
V nasprotju s svežimi jabolki so pečena jabolka bolje prebavljiva, zato jih priporočamo ljudem, ki imajo težave s prebavili, pa tudi vsem, ki ne prebavljajo živil rastlinskega izvora z veliko vlakninami.
Pektin v pečenih jabolkih izboljša delovanje prebavnega trakta in odstranjuje toksine, kar pozitivno vpliva na celotno telo in kakovost kože. Poleg tega pektin ugodno vpliva na srčno-žilni sistem.
Jabolka se pečejo z medom, suhim sadjem, skuto ali samostojno. Kljub številnim prednostim pa ne smete pojesti več kot dveh pečenih jabolk na dan.
Vinegret je solata iz kuhane zelenjave, ki jo lahko jeste skozi vse leto. Najpogosteje je sestavljena iz rdeče pese, vloženih slanih kumaric, krompirja, korenja, graha, čebule, rastlinskega olja, soli in popra. Včasih ji dodajo še druge sestavine: fermentirano zelje, fižol, sled ali gobe.
Vinegret je bogat z askorbinsko kislino in niacinom, vitamini skupine B, betakarotenom, vlakninami in minerali (železo, fosfor, magnezij, jod, kalcij, kalij).
V starih časih so holodec pripravljali pozno jeseni in pozimi - od konca novembra, ko se je začelo shranjevanje mesa. Holodec vsebuje vitamine skupine B (zlasti B12 in B3), železo, magnezij, kalij, natrij, kobalt, lizin, glicin, fosfor in koži prijazen kolagen.
Svinjska ali goveja žolca vsebuje več železa in hitreje dvigne raven hemoglobina kot piščančji ali puranji holodec. Hkrati ne smemo pozabiti na njihovo kalorično vrednost: v svinjskem je v 100 g približno 350 kcal, v govejem do 220 kcal, v piščančjem 120 kcal, v puranjem 80 kcal, v ribjem pa 50 kcal.
Strokovnjaki za prehrano priporočajo, da se omejite na nekaj porcij žolce na teden, in ga ne priporočajo ljudem s težavami s prebavili in ledvicami.
Kefir je fermentiran mlečni izdelek, ki nastane pri fermentaciji mleka s posebnim starterjem. Vsebuje vitamine A, B, C, D, niacin, kalij, kalcij, baker in druge. Kefir normalizira črevesno mikrofloro, čisti kri in stabilizira kislinsko ravnovesje.
Ta napitek iz jagodičja na osnovi škroba je hranljiva in kalorična jed. Zaradi škroba ima ovojni učinek na želodčno sluznico in tako zagotavlja zaščitni učinek pred želodčnim sokom, kar je zelo pomembno za ljudi, ki trpijo zaradi prekomerne kislosti ali gastritisa.
Vendar pa ni treba pretiravati s kiseljem, zlasti pri ljudeh s sladkorno boleznijo, saj lahko prekomerno uživanje škroba povzroči porast inzulina v krvi.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
