Leteči tank: Rusko obrambno ministrstvo o skrivnostih trdoživosti legendarnega letala Il-2

Park "Patriot", Moskovska regija

Park "Patriot", Moskovska regija

Olga Sokolova/Global Look Press
Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je objavilo nekaj zanimivih podrobnosti o konstrukciji oklepa pri Iljušinovih letalih Il-2.

V uradnem glasilu ministrstva Krasnaja zvezda je bil objavljen članek z naslovom »Aktivni oklep za 'Črno smrt'«. Jurišno letalo Il-2 spada med legende velike domovinske vojne (druge svetovne vojne v Sovjetski zvezi), ki je naganjalo strah v kosti sovražnika in si priborilo vzdevek »črna smrt«.

Vendar letalo najbrž ne bi imelo prednosti v zraku, če ne bi imelo edinstvenega oklepa. Avtor članka Vitalij Moroz je preiskal arhivske dokumente in predstavil, kako velike napore so vložili sovjetski znanstveniki v stvaritev »letečega tanka«.

Že med špansko državljansko vojno so se sovjetski piloti soočali s težavo slabe zaščitenosti svojih lovskih letal, imeli so velike izgube v bojih z nemškimi messerchmitti. Pilot Pavel Šustov se je potem spomnil, da si iz delov poškodovanega oklepnega čolna naredi nekakšen naslon, ki je služil kot oklep za pilotovim sedežem.

Ideja je bila všeč poveljniku in kmalu se je začela serijska proizvodnja takšnih oklepnih naslonov, ki so dobro varovali pilota pred svinčenimi naboji. Ampak še vedno so protioklepni izstrelki letalo razbili na koščke. Strokovnjaka za kovine Sergej Kiškin in Nikolaj Skljarov sta se zato lotila snovanja novega tipa letalskega oklepa, ki bi moral biti hkrati čvrst, a tudi plastičen.

Pojavil se je heterogeni oklep v dveh slojih. Prednja stran je bila podobno čvrsta kot jedro protioklepnega naboja, zadnja stran je imela plastične lastnosti. Projekt je kmalu opazil sam državni vrh, ki mu je dal tudi ime. Nikolaj Skljarov je na to temo zapisal: »Informacija o zaščitnem oklepu je pritegnila zanimanje J. V. Stalina. On je takoj dojel, da je bistvo ideje v tem, da se projektili razbijejo z enim elementom oklepne pregrade, in je vprašal: 'Vi torej zagovarjate aktivni oklep?' Od tod je nastal izraz 'aktivni oklep'. Nihče pred tem ni podal tako vsebinske in posrečene formulacije in postala je splošno sprejeta v vsakodnevni praksi razvijalcev oklepa. Danes ga uporabljajo vsi in niti posumijo ne, da si je termin izmislil J. V. Stalin.«

Park

Za lovsko letalo je oklepni naslon zadoščal, medtem ko je jurišno letalo potrebovalo drugačno raven zaščite, saj na jurišna letala ne streljajo zgolj iz zraka, ampak tudi s tal. Porodilo se je vprašanje, kako narediti oklepno letalo, brez da bi poslabšali njegove lastnosti letenja.

Zapletene naloge se je lotil Sergej Iljušin, ki je celo prosil Stalina, naj ga razreši s funkcije vodje Glavne uprave za letalsko industrijo, da bi se lahko v celoti posvetil temu projektu.

Članek navaja odlomek iz njegovega pisma sovjetskemu voditelju: »Danes je dozorela potreba po izdelavi oklepnega jurišnega letala, drugače rečeno letečega tanka, pri katerem bi bili vsi življenjsko pomembni deli oklepljeni. Zavedajoč se potrebe po takšnem letalu, sem jaz več mesecev reševal ta zahteven problem in rezultat je projekt oklepljenega jurišnega letala … Da bi uresničil ta izreden eksperiment, ki bo neizmerno povečal ofenzivne sposobnosti našega jurišnega letalstva ter mu omogočil uničujoče napade na sovražnika brez izgub ali z zelo majhnimi izgubami, prosim, da me razrešite s položaja vodje Glavne uprave …«

Prej so konstruktorji predlagali, da bi oklepne elemente vgradili v končano konstrukcijo letala, a je Iljušin izbral drugačno, revolucionarno metodo: da se konstrukcija oklepa vključi v pogonsko shemo. Vsi strokovnjaki so menili, da je to neuresničljivo, da je to avantura, pritoževali so se Stalinu. A je konstruktor ostal dovolj trden, da je projekt pripeljal do konca.

Kako zares trden oklep je bil potreben! Izdeloval se je s kovanjem ogrete kovine, ki se je kalila s hlajenjem. Ampak če je bil proces hlajenja predolg, jeklo ni bilo dovolj čvrsto. Specialist lahko temperaturo kovine oceni že na oko: pri 900-1050 °C je oranžno, pri 730-800 °C temne višnjeve barve, pri 530-580 pa temnorjave. Počrnelo kovino navadno nobeden strokovnjak ne bi spustil skozi, ker je to skrajno nevarno, kovina lahko preprosto eksplodira. Toda nov jurišnik je zahteval prav »črno« kovanje. Ustrezno metodo sta razvila Kiškin in Skljarov, ki sta leta 1942 oba dobila Stalinovo nagrado.

Jurišno letalo Il-2 je bilo izdelano v rekordnem številu primerkov: med veliko domovinsko vojno je bilo izdelanih 36.000 takšnih letal.

Oboroženo je bilo z dvema topovoma kalibra 23 mm (pri protitankovski različici kaliber 37 mm), parom mitraljezov, letalskimi bombami in mitraljezom UBT kalibra 12,7 mm.

Poglejte še:

Od »črne smrti« do »balalajke«: Rekordi, ki so jih postavila sovjetska vojaška letala

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke