OKA-38: sovjetska različica legendarnega nemškega letala Fi 156 'Štorklja'

Spoštovani bralci! 

Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

V začetku leta 1940 je skupina sovjetskih letalskih strokovnjakov na obisku v Nemčiji med številnimi modeli letalske opreme videla tudi trisedežno večnamensko letalo Fi 156 'Schtorch' (štorklja).

Nemški Fieseler 'Schtorch', 1937

Po naročilu podjetja Fieseler Flugzeugbau Kassel (CC BY-SA 3.0 EN)

Na berlinskem letališču je plovilo osebno predstavil vodja tehničnega oddelka Ministrstva za letalstvo general E. Udet. Vodjo sovjetske delegacije I. F. Tevosjana je povabil v pilotsko kabino letala, pripravljenega za letenje, se usedel na pilotski sedež in po kratkem teku (približno 50 m) pognal letalo v zrak. Po več ostrih zavojih je Udet mojstrsko pristal s 'Štorkljo' prav na parkirišču. Tevosjanu je bilo letalo všeč in Nemci so ga pozneje podarili Sovjetski zvezi.

Erns Udet leta, ko je v Moskvi izvedel svoj zračni nastop

Nemški zvezni arhiv

Kot pojasnjuje spletna stran Airwar.ru, je to letalo skupaj z drugimi kupljenimi lovci in bombniki letalo kmalu zatem prispelo iz Nemčije na osrednje letališče Frunze v Moskvi. Plovila so preizkusili na Znanstvenoraziskovalnem inštitutu zračnih sil in v zračnih predorih СAGI (Centralni inštituti aero- hidrodinamike). Sovjetski strokovnjaki so ugotovili, da novi MiG-i, Jak-i itd. niso nič slabši, v nekaterih pogledih pa so celo boljši od nemških letal. Edino letalo, ki ga Sovjetska zveza ni imela na voljo, je bilo letalo ekvivalentno Fi 156. Stalin je bil navdušen nad njegovimi izjemnimi vzletnimi in pristajalnimi lastnostmi, zato je ukazal, da je treba nujno izdelati podobno letalo. A. S. Jakovlev, takratni namestnik komisarja letalske industrije za gradnjo eksperimentalnih letal, je za to nalogo priporočil svojega glavnega inženirja O. K. Antonova. Oleg Konstantinovič je bil imenovan za glavnega konstruktorja majhnega konstrukcijskega biroja leningrajske tovarne št. 23, enega najstarejših letalskih podjetij v državi.

Aleksandr Sergejevič Jakovlev

Javna domena

Marca 1940 se je preselil v mesto na Nevi. Tam pa ga je že čakala 'Štorklja', ki so jo pripeljali iz Moskve. Antonov je prevzel novo opremo in septembra je bilo uspešno izdelano letalo OKA-38, sovjetska različica letala Fi 156.

airwar.ru

To letalo so kopirali z manjšimi modifikacijami, pri čemer so ohranili celo ime 'Аист' "Aist" (štorklja). Poleg večnamenskega letala, ki so ga poimenovali СС (Cамолёт Cвязи) "SS (samaljot svjazi)" ali komunikacijsko letalo, so izdelali tudi medicinsko letalo, letalo št. 2. Prvo je bilo namenjeno komunikacijam, prevozu ljudi, manjšega tovora, izvidniškim nalogam in popravljanju artilerijskega ognja, drugo pa je lahko nosilo dva ranjena na nosilih in enega v sedečem položaju.

airwar.ru

Državno testiranje tega komunikacijskega letala na Znanstvenoraziskovalnem inštitutu zračnih sil je bilo uspešno, kmalu zatem pa je bila sprejeta odločitev o njegovi serijski proizvodnji v tovarni NKAP št. 365 v Kaunasu. Izbira ni bila naključna, saj so tam že izdelovali litovska letala ANBO podobne konstrukcije. Marca 1941 so Antonova imenovali za glavnega konstruktorja podjetja.

airwar.ru

Kmalu je bilo v montažni delavnici več "štorkelj", pripravljenih za letenje. A v srečno začeto usodo prvega letala 'Antonov' je nenadoma posegla vojna: 22. junija so bili vsi SS uničeni med bombardiranjem letališča v Kaunasu. Oleg Konstantinovič se je vrnil v Moskvo in nikoli več ni nadaljeval dela na letalu OKA-38.

airwar.ru

Letalo OKA-38 je poganjal zračno hlajeni obrnjeni vrstni šestvaljni motor MV-6. To je bila licenčna različica francoskega motorja Renault Bengali, ki so ga v tovarni letalskih motorjev v Voronežu serijsko izdelovali od leta 1935.

airwar.ru

MV-6 je bil opremljen s pogonskim centrifugalnim ventilatorjem, ki je ohranjal moč do predvidene višine 2.000 m. 'Štorklja' je uporabljala lesen propeler s fiksnim korakom in dvema lopaticama s premerom 2,44 m. Štirje rezervoarji za gorivo s skupno prostornino 140 litrov so bili nameščeni v krilnem prostoru.

Preberite zgodovino MiG-a, legende ruske vojne industrije!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.