Ilija Erenburg: Mož, ki je predvidel Hirošimo, živciral naciste in dal ime sovjetski odjugi

1. Poznal se je z vsemi, od Picassa do Einsteina

Seznam vseh ljudi, ki jih je poznal Ilija Erenburg (1891 – 1967), je neskončen, na njem pa so eni največjih umov 20. stoletja. Omenili smo že Lenina, Erenburg pa je med drugim preživel 9 let v Parizu, kjer se je spoprijateljil z znanimi posamezniki, kot so Pablo Picasso, Diego Rivera, Amedeo Modigliani in drugi znani slikarji.

Kasneje je spoznal še Vladimirja Majakovskega, Borisa Pasternaka in Ano Ahmatovo. V času državljanske vojne v Španiji se je srečeval s Hemingwayem. Po drugi svetovni vojni je sodeloval v prosovjetskem Svetovnem svetu za mir in se spoznal z mnogimi predstavniki politične levice med znanstveniki, vključno z Albertom Einsteinom in Frédéricom Joliot-Curiejem.

Rivera, Modigliani in Erenburg na skici iz leta 1916. "Kdaj se bo končala vojna?"

"V Sovjetski zvezi ni bilo nobenega drugega pisatelja s takšno avtoriteto in zvezami na Zahodu," je zapisal njegov biograf Benedikt Sarnov. Sovjetske oblasti so Erenburga smatrale za nenadomestljivega, kar mu je verjetno tudi rešilo življenje.

2. Bleščeči um ali neverjetna sposobnost predvidevanja?

"Kmalu bodo pobili vse Jude v Budimpešti, Kijevu, Alžiru in v mnogih drugih mestih … Zažgali jih bodo in žive zakopali ter poškropili polja z njihovo krvjo." Čeprav se to sliši kot citat iz Hitlerjevega načrta za holokavst, so to v resnici besede iz prvega Erenburgovega romana, ki je bil izdan leta 1922.

Gre za satirično knjigo, ki nosi naslov Nenavadne prigode Julia Jurenita in vsebuje mnoga predvidevanja bodočih dogodkov v Evropi in po svetu. Na žalost so se najhujša med njimi tudi uresničila. Poleg holokavsta je Erenburg predvidel tudi Hirošimo. Neki znanstvenik v romanu si zamisli orožje za množično uničevanje, Američani, ki to orožje dobijo, pa ga usmerijo na Japonsko.

Publicist Leonid Žukovski je pisal: "Še vedno se čudim prerokbam tega romana, ki so se popolnoma uresničile. Ali je vse to slučajno uganil? Ampak, ali je sploh bilo mogoče slučajno predvideti nemški fašizem in njegovo italijansko izvedenko ter celo atomsko bombo, ki so jo Američani vrgli na Japonsko? Predvidevam, da mladi Erenburg ni imel nič skupnega z Nostradamusom ali Wolfom Messingom. To je moralo biti nekaj drugega. Njegov bister um in odzivnost sta mu omogočala, da je dojel osnovne lastnosti celih narodov in predvidel tudi njihove usode.

Mladi Erenburg

3. Bil je mojster kompromisov

Na začetku je bil skeptičen do revolucije. Erenburg se je komunistom pridružil kasneje in v svojem delovanju združeval visoko umetnost, svobodo, zahodni način življenja in lojalnost Moskvi. Sicer pa je oboževal Pariz, kjer je preživel svojo mladost in za katerega je govoril, da je bil njegova "življenjska šola".

"V 30. letih se je fašizem krepil in Erenburg je bil vse manj zahteven do tistih, ki so ga bili sposobni ustaviti," piše publicist Aleksander Melihov. Erenburg je pisal za sovjetske medije, poveličeval Josifa Stalina in med čistkami, v katerih je nastradalo mnogo njegovih prijateljev, držal jezik za zobmi.

"Nisem maral Stalina, vendar sem mu verjel in se ga bal," je priznal Erenburg v svojih spominih. "Pri pogovoru s prijatelji sem ga imenoval 'šef', tako kot vsi ostali."

4. Sovražil je okupatorja

Kot komunist in sovjetski Jud je Erenburg sovražil Nemce iz dna duše. Ko se je začela druga svetovna vojna, se je posvetil dvigovanju bojne morale Rdeče armade. Namen njegovega znamenitega članka iz leta 1941 z naslovom Ubij je bil, da prebudi bojni duh, željo po maščevanju in sovraštvo do okupatorja pri sovjetskih vojakih. "Ne bomo več govorili. Ne bomo se razburjali. Samo ubijali bomo. Če tekom dneva ne ubijete vsaj enega Nemca, potem je to za vas zapravljen dan."

Ilija Erenburg na fronti

Loskutov/Sputnik

Adolf Hitler je o Erenburgu govoril, da je "Stalinov hišni Žid" in obljubil, da ga bo obesil, čim pade Moskva. Nemška propaganda je iz Erenburga napravila pravo pošast. Trdili so, da poziva k posiljevanju nemških žensk in ubijanju nemških otrok.

Erenburg pa je v resnici poudarjal, da je sovjetsko sovraštvo usmerjeno samo na nemškega okupatorja, ne pa na ves narod. V spominih je zapisal: "Leta 1945 sem bil v nekem nemškem mestu, ki smo ga osvojili dan poprej. Rekli so mi, da naj grem v bolnišnico in vsem pojasnim, da noben pacient ali zdravnik ne bo nastradal. Glavni zdravnik se kar ni mogel pomiriti in je ponavljal, da je Ilija Erenburg agresiven … Moral sem mu razložiti, da je "Ilija Erenburg trenutno v Moskvi", da sem ga pomiril."

5. Dal je ime sovjetski odjugi

Po Stalinovi smrti je postalo Erenburgovo življenje, kot tudi življenje mnogih drugih, precej bolj varno, vendar kljub vsemu ni našel skupnega jezika z novim generalnim sekretarjem KPSZ Nikito Hruščevom. Vseeno pa je ravno Erenburg, ki je dal ime novemu zgodovinskemu obdobju po Stalinovi smrti – odjuga (rus. ottepelj). Pod tem naslovom je leta 1954 objavil roman, v katerem je opisoval tolerantnejše življenje. Kasneje se je términ odjuga uporabljal ironično.

Valentin Mastjakov / Jevgenij Kašin /TASS

Preberite še članek o najbolj kontroverznem ruskemu pisatelju, Eduardu Limonovu.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.