Ko je izbruhnila februarska revolucija 1917, je bil voditelj boljševikov še v Švici. V Rusijo se je vrnil šele mesec zatem, v začetku aprila. Petrograjski sovjet delavskih in vojaških poslancev, ki si je takrat delil oblast z liberalno Začasno vlado, je za Lenina kot voditelja ene glavnih socialističnih strank organiziral slavnostni sprejem. Vodja petrograjskega sovjeta Nikolaj Čheidze, ki je pričakal Lenina na Finski železniški postaji v noči s 3. na 4. april, mu je takoj predlagal, naj podpre zavezništvo med sovjetom in začasno vlado, ki je zagovarjala nadaljevanje vojne.
Leninov odgovor ga ni mogel navdušiti. Vodja boljševikov se je preko Čheidzejeve glave obrnil proti delavcem, vojakom in mornarjem, ki jih je pozdravil kot »avantgardo svetovne vojske proletariata«. Dejal jim je, da je »pohlepna imperialistična vojna začetek državljanskih vojn po vseh Evropi«. Zbrani so ga potem na rokah odnesli s postaje na trg, kjer je v oklepnem vozilu in v soju projektorjev izjavil, da bo sčasoma zmagala globalna socialistična revolucija.
Neki zgodovinar je pozneje pisal, da se je Lenin takrat zdel kot mogočen velikan. »To, kar je govoril, je povsem odstopalo od konteksta ruske revolucije, kot so ga razumeli ljudje, ki so v njej sodelovali ali so ji bili neposredno priča. To je bilo nekaj neobičajnega! Naenkrat je pred našimi očmi sijala močna slepeča svetloba, ki je zmedla in presenetila vse nas, ki smo se vsak dan ukvarjali z revolucionarnim delovanjem,« se je spominjal menjševik Nikolaj Suhanov, ki ni bil velik podpornik boljševiškega voditelja.
Lenin nagovarja množice na Sverdlovskem trgu v Petrogradu, 1919
Zuma Press/Global Look PressPot proti socialistični revoluciji
»Svetloba«, o kateri je govoril Suhanov, je odražala Leninov načrt, da se pripravi socialistična revolucija. Za razliko od velike večine ruskih socialistov je bil Lenin prepričan, da je nastopil čas za konec »buržoazne« faze revolucije, ko je bila na oblasti še začasna vlada s »kapitalističnimi ministri«. Oblast bi morala iti »v roke proletariata in najrevnejših slojev kmetstva«. Še več, Lenin je javno zavrnil obstoječe politične oblike oblasti. »Ne parlamentarna republika […], ampak republika sovjetov z delavskimi, dninarskimi in kmečkimi poslanci po vsej državi, od spodaj navzgor,« je zatrjeval boljševiški voditelj. Svoje nazore je predstavil v članku, ki ga danes poznamo pod imenom Aprilske teze.
Leninove ideje so mnogi boljševiški voditelji sprejeli sovražno. Govorili so, da ne smemo reči, da je obdobje buržoaznega razvoja v Rusiji že končano. Pravili so, da je socializem v Rusiji nemogoč zaradi njene zaostalosti, prevlade kmetstva in majhne prisotnosti delavskega razreda. Skozi desetine nastopov je Lenin na to odgovarjal z izjavami o nevarnostih dogmatizma in nujnostjo, da »upoštevamo živo življenje«. Na koncu je v svoj prav uspel prepričati tudi druge boljševiške voditelje in udeležence številnih strankarskih zborovanj, ki so potekala aprila v Petrogradu. Od Lenina so boljševiki sprejeli slogana: »Nobene podpore začasni vladi!«, »Vsa oblast sovjetom!«
Uspešen prevrat
Po objavi Aprilski tez so menjševiki obtožili Lenina, da hoče v Rusiji podžgati državljansko vojno. Boljševiški voditelj pa je v odgovor pozival člane stranke, naj agitirajo za »prenos« oblasti na sovjete in ne za oborožen boj za oblast.
V naslednjih mesecih sta se zgodila dva množična nastopa petrograjskih delavcev in vojakov proti začasni vladi (april in julij) s podporo boljševikov. Vendar so bili takrat voditelji petrograjskega sovjeta in vlada še vplivnejši od Leninovih podpornikov.
Jeseni pa se je situacija dramatično spremenila. Po neuspešnem poskusu desnega puča generala Kornilova v Petrogradu so naraščale simpatije do levičarjev in boljševiki so dobili večino v petrograjskem sovjetu. To so izkoristili v svoj prit in konec oktobra vrgli z oblasti začasno vlado ter prevzeli oblast v imenu 2. vseruskega kongresa sovjetov, ki je bil takrat sklican v ruski prestolnici. Tako kot aprila, je tudi oktobra Lenin odigral odločilno vlogo in svoje neodločne tovariše prepričal, da boljševiki lahko zmagajo.
Preberite še: Kdo je začel rusko državljansko vojno?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
