Splošno znano je, da je operacija Barbarossa v prvih mesecih nemškega napada na Sovjetsko zvezo povezana s težkimi izgubami Rdeče armade in junaškim odporom v mnogih mestih. A na dveh frontah Nemcem in njihovim satelitom odločilen preboj v stilu bliskovite vojne (Blitzkriega) ni uspel. Ena je bila na Finskem, druga pa v Romuniji. Odločne zmage je Wehrmacht dosegel na osrednji fronti in na Baltiku.
Razlog za počasno nemško-romunsko napredovanje na južni fronti je bil v tem, da je bilo armadni skupini Jug dodeljeno najmanj tankov, zgolj okoli 600. Polovico sil so predstavljali romunski vojaki, katerih kakovost je bila nižja od nemške vojske, številčna premoč, ki so jo uspeli ustvariti proti Sovjetom, pa je bila 2:1. To je Rdeči armadi dalo čas, da konsolidira svoje položaje. Poleg tega sovjetski poveljniki na začetku vojne niso razmišljali samo o obrambi, ampak tudi o napadu, saj bi lahko prodor na sovražnikovo območje ustvaril boljše pogoje za obrambo.
Desant na Satul Nou
Prve poskuse Romunov 22. junija, da na več mestih s posameznimi bataljoni prečkajo Donavo, so večkrat odbile obmejne enote NKVD. V dokumentih je omenjenih tudi več napadov na kraj Izmail s strani romunskega letalstva. Prvi napad za Rdečo armado ni predstavljal nobene posebnosti, za razliko od težkih nemških napadov na severnih frontah. Na začetku je potekalo artilerijsko izmenjevanje ognja.
Glavni problem je 22. junija za Sovjete predstavljalo neprestano artilerijsko obstreljevanje Romunov po celotni liniji napada in mestu Izmail (v današnji Ukrajini). Položaji romunskih topov so bili na drugi strani Donave, na rtu Satul Nou. Bližina Izmaila je romunski vojski omogočala celo uporabo minometov in težkih mitraljezov. Sovjeti so morali nujno opraviti s to nevarnostjo. Takrat se je kontraadmiral Abramov odločil v pogon spraviti predvojni načrt za desant na sovražnikovo obalo, ki je bil izdelan ravno za tovrstno situacijo.
Takoj naslednjega dne je v zgodnjih jutranjih urah okoli 300 sovjetskih vojakov začelo desant na rt Satul Nou. Romunske sile niso pričakovale, da bi lahko Rdeča armada prevzela pobudo na bojišču, in kot se je izkazalo kasneje, je rt branilo le okoli 200 romunskih vojakov s štirimi topovi, iz katerih so obstreljevali Izmail. Prvi val napada je izvedlo sto obmejnih vojakov NKVD pod poveljstvom poročnika Bodrunova in četa mornarjev poročnika Košeja. Prav toliko vojakov (izključno obmejnih) je izvedlo drugi val napada.
Russia Beyond Slovenija
Napad je bil kratek, a učinkovit, presenečeni Romuni so se hitro umaknili in zapustili bojne položaje. Zajetih je bilo okoli 70 romunskih vojakov, zaplenjenih 10 mitraljezov in dva topova, pri čemer je Romunom pred umikom uspelo druga dva uničiti. Toda bitka se je tedaj šele zares začela. 17. bataljon romunske mornariške pehote je poskušal ponovno zavzeti položaje, vendar je bil njihov napad odbit in umaknili so se v notranjost polotoka. V tem času je vse več sovjetskih enot, še posebej obmejnih vojakov v majhnih skupinah po dva do tri ljudi, v čolnih počasi razširjalo območje desanta. Postopoma so zavzeli tudi nekaj otokov – Sepovo, Veliki in Mali Daler – in vas Pardina. Do večera je bila fronta široka že celih 40 kilometrov.
Izgube na sovjetski strani so bile minimalne. Romunsko obstreljevanje Izmaila več ni bilo tako natančno, težka artilerija pa brez korekcije ognja z rta Satul Nou ni bila učinkovita.
Drugo težavo je predstavljala romunska garnizija v Chilia Vechi, od koder so Romuni lahko udarjali po vseh ladjah, ki so prihajale iz Odese v Izmail. Sovjetsko poveljstvo je postavilo cilj, da se garnizijo uniči, kar je nato omogočilo dodatno širitev operacij po sovražnikovem območju.
Chilijska operacija
Že 24. junija je bil napravljen načrt za nov, precej večji desant s ciljem širitve nadzora nad sovražnikovim ozemljem z druge strani reke. Za desant na Chilio Veche so bile organizirane znatno večje sile, saj je bilo treba zavzeti sovražnikovo bazo. Kapetan Sirota je poveljeval 23. strelskemu polku. Za podporo desantu je bil angažiran še artilerijski polk 51. divizije. Desant je bil izveden s pomočjo 14 ladij, za podporo pa so skrbeli rečni patruljni čolni.
Prvi napad na garnizijo Chilia Veche so izvedli bombniki. Devet letal tipa SB-2 je na položaje romunske vojske odvrglo 70 bomb FAB-100 v kraju in okolici. Pri tem je bil potopljen edini romunski čoln. Presenečeni romunski vojaki niso mogli pravočasno reagirati, zato ni bilo sestreljeno nobeno sovjetsko letalo. Pravi boj pa se je razvnel ob izkrcaju: romunska artilerija je obstreljevala desantne ladje, tako da so ob izkrcanju padle prve žrtve na sovjetski strani. V prvi fazi operacije je Rdeča armada v poskusu zloma romunskega odpora utrpela težke izgube, saj so bili Romuni vkopani v bunkerjih in jarkih vzdolž rečnega brega.
Ampak ob pomoči artilerije in ognja iz patruljnih čolnov je sovjetski desant uspel zlomiti romunsko obrambo in se prebiti na obronke kraja Chilia Veche. Za razliko od rečnega brega, kjer je bil postavljen sistem utrdb, sam kraj ni imel organizirane obrambe, tako da se je garnizon kmalu znašel v obroču napadalcev in odpor je bil hitro zlomljen. Kapetan Sirota je prejel poročilo: »Nasprotnik je popolnoma razbit, naše sile so zavzele mesto Chilia Veche.« Tekom bitke je Rdeča armada utrpela okoli 100 mrtvih in ranjenih, medtem ko je na romunski strani padlo preko 100 vojakov, 400 pa jih je padlo v vojno ujetništvo.
Anatolj Junovidov. Desanti leta 1941. M.: Ekspo, 2009
Novo mostišče se je povečalo za 12 kilometrov po dolžini in 4 kilometre po globini. S predhodnim desantom so Sovjeti skupno zavzeli 75 kilometrov sovražnikove obale s pripadajočimi otoki. Zaradi negativnega razvoja situacije na ostalih frontah pa je Rdeča armada sčasoma zapustila mostišče in se umaknila preko Donave.
Za pisanje članka sta bila uporabljena naslednja vira:
Anatolj Junovidov. Desanti leta 1941. M.: Ekspo, 2009
Vladimir Sinenko. Operacija Chilia Veche. M.: DOSAAF, 1975
Preberite še:
Sovjetska operacija Bagration: Najhujši nemški poraz vseh časov