Tri najodmevnejše operacije KGB-ja

Zgodovina
BORIS JEGOROV
Med hladno vojno je KGB pomagal usmerjati javno mnenje na Zahodu, lovil višje Natove častnike in držal v strahu ves Bližnji vzhod.

Operacija Tukan

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil KGB tako vpliven, da je uspel uporabiti vodilne medije kapitalističnega zahoda za svoje cilje. Med operacijo Tukan je vplivu sovjetskih obveščevalcev podlegel sam New York Times.

Leta 1976 so sovjetski in kubanski obveščevalci sprožili medijsko diskreditacijo podobe takratnega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta, ki je komunizem smatral za svojega glavnega sovražnika.
Tistega leta je v New York Timesu izšlo 66 člankov, posvečenih temi kršenja človekovih pravic v Čilu.

Pri KGB-ju so ponaredili tudi domnevni dopis Pinocheta s prvim možem čilske obveščevalne službe (DINA) Manuelom Contrerasom. V dopisu je bil podrobno opisan načrt uničenja nasprotnikov vladajočega režima, ki so živeli v tujini v različnih državah sveta. Ameriški novinarji so dopise vzeli za verodostojne, kar je precej načelo prestiž latinskoameriškega diktatorja.

Operacija RJAN

RJAN (kratica za »raketno-jadernoe napadenie« - raketno-jedrski napad) je bila največja in najkompleksnejša obveščevalna operacija v sovjetski zgodovini. Zaradi samega obsega je s KGB-jem sodelovala še sovjetska vojaška obveščevalna služba GRU.

Cilj operacije RJAN je bil pridobiti informacije o ameriških načrtih za preventivni jedrski napad na ZSSR. Sovjetsko vodstvo je postalo namreč zaskrbljeno, potem ko je na oblast v Washingtonu prišel predani protikomunist Ronald Reagan in zaostril ameriško politiko do Sovjetske zveze.

V okviru operacije so se aktivirali sovjetski agenti, ki so prebivali izven meja Varšavskega pakta. Začelo se je obsežno vohunjenje za najvišjimi vojaškimi častniki držav članic Nata in za poveljniki, ki bi bili v primerku izbruha vojne odgovorni za upravljanje z jedrskim orožjem. Poleg tega se je začela vzpostavljati široka mreža spečih celic, ki bi se aktivirale v primeru izbruha konflikta.

Draga operacija je bila prekinjena leta 1984 po smrti njenih arhitektov – generalnega sekretarja CK ZSSR Jurija Andropova in obrambnega ministra Dmitrija Ustinova.

KGB proti Hezbolahu

30. septembra 1985 je skupina gibanja Hezbolah v neposredni bližini sovjetskega veleposlaništva v Bejrutu ugrabila štiri sovjetske diplomate, od katerih sta bila dva sodelavca KGB. Ugrabitelji so zahtevali prekinitev načrtovane zasedbe severnega Libanona s strani Sirije.

Da bi pokazali, da mislijo resno, so ustrelili enega od talcev. Moskva je pritisnila na takratnega sirskega predsednika Hafeza Asada in operacija je bila prekinjena. A ugrabiteljem se ni mudilo izpustiti preostalih zajetih Sovjetov, namesto tega so postavili nove zahteve.

Vodstvo KGB-ja je začelo iskati druge poti za rešitev nastalega problema. Pridobili so identitete ključnih ugrabiteljev in lokacijo, kjer so ti držali zajete diplomate. Idejo o tem, da bi v akcijo poslali posebne enote, so kmalu ovrgli, saj bi povzročila preveč nepotrebne drame.

Nato pa je nepričakovano pomagala sreča. V strelskem obračunu z libanonsko vojsko je namreč umrl eden od ugrabiteljev in brat drugega. Kljub temu, da Sovjetska zveza v to ni bila vpletena, so se začele širiti govorice, da Sovjeti neslišno »pospravljajo« te, ki ugrablja njihove ljudi.

Pri KGB-ju so se odločili, da bodo izkoristili priložnost in poslali svojega libanonskega agenta Jurija Perfiljeva na sestanek z duhovnim voditeljem in ustanoviteljem Hezbolaha ajatolo Muhamedom Huseinom Fadlalo. Slednji je sovjetskega častnika sicer sprejel z gostoljubjem a med pogovorom zavrnil vse poskuse prvega, da bi rešil situacijo s talci.

Takrat je Perfiljev posegel po drugačni taktiki in začel govoriti to, za kar ni imel dovoljenja svojih nadrejenih. Fadlali je rekel, da se rezidenca iranskega ajatole Homeinija (Hezbolah in Iran sta bila zaveznika) v mestu Qom nahaja zelo blizu sovjetske meje in da bi zaradi »tehničnih napak« med testiranjem raket lahko kakšna med njimi nenamerno poletela nad Qom. »In bognedaj (ali Alah ne daj) da ne bo slučajno opremljena še s pravo bojno glavo.«

Grožnja je delovala in Fadlala je po molku izjavil: »Mislim, da bo vse v redu.« Čez dva dni so bili preostali trije talci izpuščeni.

Preberite še:

Raul Riso: karate mojster iz Kube, ki je učil KGB-jeve agente