Življenje v sovjetski Ukrajini (FOTOZGODBA)

Čeprav bomo govorili o Ukrajini, bomo zgodbo najprej začeli v sovjetski prestolnici Moskvi. Tam stoji tale zgradba, eden od znamenitih stalinističnih nebotičnikov. Dokončan je bil sicer šele po Stalinovi smrti, ob koncu gradnje pa je tamkajšnji hotel na ukaz novega generalnega sekretarja Nikite Hruščova dobil ime Ukrajina.

Pogled na zgradbo hotela Ukrajina v Moskvi

Ivan Denisenko/Sputnik

Za izbiro imena stoji preprosto dejstvo, da je Hruščov v Ukrajini preživel skoraj vse svoje življenje, tam predsedoval svetu ministrov, potem bil tudi prvi sekretar partijskega centralnega komiteja. Zelo aktivno je podpiral prijateljstvo med narodoma in zbližanje med bratsko Rusijo in Ukrajino. Med njegovimi prvimi odločitvami na funkciji generalnega sekretarja je bil prenos polotoka Krim iz Rusije v sestavo Ukrajine leta 1954.

Rusija in Ukrajina sta bili veliko stoletij ena celota, zato se pogosto reče, da sta ruski in ukrajinski narod bratska naroda. Eden od spomenikov staroruske literature, Pripoved o minulih letih, označuje Kijev za »mater ruskih mest« in ta fraza se pogosto uporablja še danes.

Praznični koncert ob 300-letnici »združitve« Ukrajine in Rusije, Kijev, 1954

Jevgenij Haldej/MAMM/MDF

Leta 1954 so v Sovjetski zvezi organizirali široko praznovanje »300-letnice združitve Ukrajine in Rusije« v počastitev dogodka iz leta 1654, ko je hetman zaporoških kozakov Bogdan Hmelnicki zaprosil ruskega carja Alekseja Mihailoviča Romanova (oče Petra I. Velikega) za sprejem v njegovo službo.

Vrsto let so temu delu, tej pokrajini Ruskega imperija pravili Malorusija. Po revoluciji leta 1917 je Ukrajina dobila avtonomijo in naposled vstopila v sestavo ZSSR kot ločena republika, nakar je leta 1991 postala neodvisna država.

Arhitektura in mesta

V mnogih ukrajinskih mestih je mogoče opaziti vse poteze tipične sovjetske arhitekture: zgradbe v stalinističnem imperialnem slogu, socialistične bloke – hruščovke, trajen atribut tistega časa so bili tudi spomeniki Lenina, ki jih danes odstranjujejo po vsej državi v okviru desovjetizacije.

A kljub temu so različni deli države navduševali s svojo različnostjo: Krim je imel caristične poletne dvorce, v katerih so v času Sovjetske zveze uredili penzione in pionirske tabore. Zahodna Ukrajina je bolj spominjala na staro Evropo – v Lvovu so v sovjetskih časih pogosto snemali filme, za katere so potrebovali prizore evropskega okolja. Odesa pa je sploh mesto, ki so ga postavili Evropejci, kot nekakšen južni Sankt Peterburg.

Kreščatik, glavna ulica v Kijevu, 1979

Samohocki Vladimir/TASS

Leninov spomenik v Kijevu, 50. leta 20. stoletja

Dmitrij Baltermanz/MAMM/MDF

Most preko reke Dnjepr v Kijevu, 1965

Valentin Kunov/TASS

Ulice Dnjepropetrovska, 1970

Vladimir Arsirij/Sputnik

Harkov, 1957

Vsevolod Tarasevič/MAMM/MDF

Zgradba Nacionalnega akademskega gledališča opere in baleta v Odesi, 1969

G. Kostenko/Sputnik

Pionirski dvorec v Sevastopolu, 1970

G. Kostenko/Sputnik

Pionirji znamenitega tabora Artek na ekskurziji v Voroncevskem dvorcu na Krimu, 1970

Ettinger/Sputnik

Grad Lastovičje gnezdo na Krimu, 1986

Dudčenko Konstantin/TASS

Lvov, 1970

B. Krištul/Sputnik

Žitnica Sovjetske zveze

V Ukrajini prevladuje črna zemlja, ki je izvrstna za kmetijstvo. Poleg tega je tam blago podnebje, zato odlično rastejo ne samo žita, temveč tudi raznorazne vrste sadja, lubenice, grozdje.

Prebivalci Sovjetske zveze in pozneje Rusije iz krajev s surovim podnebjem so Ukrajini vedno zavidali to izobilje. Mnogim so sorodniki iz Ukrajine pošiljali zaboje lubenic ali melon. Za vso Sovjetsko zvezo so tukaj delali moko, kruh, mlečne izdelke, dobavljali sveže sadje in zelenjavo, tukaj je bilo (in še vedno ostaja) močno vinogradništvo, resen element kmetijstva je bila tudi proizvodnja sladkorja iz pese.

Trgovina s sadjem in zelenjavo na ulici v mestu Jevpatorija, Krim, 1979

Školni/Sputnik

Ulična trgovina v Harkovu, 1958-1959

Vsevolod Tarasevič/MAMM/MDF

Trgatev na Krimu, 1969

A. Givental/Sputnik

Pobiranje letine v kolhozu, Čerkaška regija, 1935

Georgij Petrusov/Sputnik

V letih 1932-1933 se je v Ukrajini zgodila množična lakota, ki je po različnih ocenah odnesla od 2 do 7 milijonov življenj. Pogojena je bila s slabo letino in zasegi živil od kmetov s strani oblasti. Dogajanje, bolj znano kot »golodomor«, ruski in ukrajinski zgodovinarji in politiki ocenjujejo zelo različno. Sodobna Ukrajina dejanja sovjetskih oblasti obravnava kot genocid nad ukrajinskim narodom, četudi so tedaj njihove poteze dejansko povzročale lakoto po vsej Sovjetski zvezi. Več o lakoti v Sovjetski zvezi lahko preberete tukaj.

Zdraviliško središče

Ukrajinska SSR je nudila vse, da si je lahko sovjetski človek odpočil in se tudi pozdravil. Na obali Črnega morja, na Krimu, v Hersonu, v Odesi, je bilo veliko sanatorijev in letovišč. Krim je nudil tudi možnost ukvarjanja z gorskim turizmom, gorovje Karpati pa smučanje!

Sanatorij Ukrajina na Krimu, 1959

Maks Alpert/Arhiv Aleksandra Nikolajeviča Odinokova

Mestna plaža na Jalti, 1969

Ettinger/Sputnik

Počitniški kompleks Rodinki Črnomorske ladjedelnice ob reki Južni Bug, 1974

Jurij Somov/Sputnik

Narava na južni obali Krima, 1981

Aleksej Buškin/Sputnik

Gradnja hiš za turiste v Karpatih, Ivano-Frankovska regija, 1970

Vladimir Pervencev/Sputnik

Na frontni liniji

Med drugo svetovno vojno je bila Ukrajina dejansko središče bojev. V letih 1941-1942 so nemške sile okupirale skoraj celotno ozemlje države. Jude so prisilili v življenje v getu in jih množično streljali. Žalosten sloves ima kijevska soteska Babij Jar, kjer so postrelili več kot 100 tisoč ljudi. V letih 1943-1944 je potem sovjetska vojska osvobodila vso Ukrajino, vendar je bila škoda gromozanska. Mnoge vasi so bile požgane, mesta porušena.

Babij Jar, 1943

Arkadij Šajhet/Iz zasebne zbirke

»Sovražniki so požgali rodno hišo«, Levobrežna Ukrajina, 1943

Aron Zamski/MAMM/MDF

»Daj Kijev!«, pretovarjanje preko reke Dnjepr, 1943

Arkadij Šajhet/iz zasebne zbirke

Odesa v prvih dneh po osvoboditvi, 1944

Dmitrij Baltermanz/MAMM/MDF

Industrija

Rudarstvo, pridobivanje kamnitega premoga, energetika, strojegradnja, metalurgija … to še daleč ni celoten seznam industrijskih panog, ki so jih opravljali v Ukrajinski SSR. V sovjetskem časom se je po celotnem ozemlju republike z neomajnim tempom gradilo, delale so tovarne in rudniki.

Znameniti »zaporožec«, avto iz Tovarne avtomobilov v Zaporožju, 1970

Vladimir Akimov/Sputnik

Sovjetski avtobus LAZ-697 iz Tovarne avtobusov v Lvovu, 1970

Runov/Sputnik

Pristanišče Odesa, 1958

Valentin Huhlajev/Arhiv Valentin Huhlajeva

Tovarna traktorjev v Harkovu, 1958-59

Vsevolod Tarasevič/MAMM/MDF

Metalurška tovarna Zaporožstal, 1974

Maks Alpert/Sputnik

Varjenje statorjev v Turbogeneratorski tovarni v Harkovu, 1958-1959

Vsevolod Tarasevič/MAMM/MDF

Ena od ekip rudnika Gvardejskaja v Krivem Rogu, 1970

Vladimir Akimov/Sputnik

Černobilska nesreča

Ena od najbolj tragičnih plati življenja v sovjetski Ukrajini je bila nedvomno nesreča na jedrski elektrarni Černobil leta 1986. Jedrski reaktor je eksplodiral in izpustil v zrak ogromno količino sevanja. Tragedija je bila tudi v tem, da lokalnih prebivalcev in prebivalcev sosednjih pokrajin niso bili zadosti obveščeni, zato so zaradi bolezni, ki so bile posledice sevanja, mnogi trpeli in tudi umrli.

Več o černobilski nesreči tukaj.

Določanje stopnje sevanja, 1986

MAMM/MDF

Černobil, merjenje sevanja iz helikopterja, 1986

Vladimir Vjatkin/MAMM/MDF

Preprosto življenje

Fotografije iz življenja v Ukrajinski SSR nam prikazujejo tipične sovjetske realije: prvomajska zborovanja, sovjetsko notranje oblikovanje in oblačila, a tudi sijoče okrašene narodne noše.

Vrtec št. 1 tovarne Arsenal, Pečerski okraj v Kijevu, 1953

Nikita Kozlovski/MAMM/MDF

Prvomajsko zborovanje v Harkovu, 1974

Vasilij Gorodov/Fotografije uporabnikov russiainphoto.ru

Višji mojster delavnice z družino, Odesa, 1971

Svet/Sputnik

Skupina izletnikov na Potemkinovem stopnišču v Odesi, 1968

Arhiv Šaripovih – Afanasjevih

Mladina zahodne Ukrajine, 1940

Ivan Šagin/MAMM/MDF

Trgovanje z ribami na tržnici v Odesi, 1970

Aleksander Makarov/Sputnik

Turisti na ladjici med plovbo po Donavi, 1969

Jalov Berlinger/Sputnik

Na eni od ulic v Odesi, 1970

Aleksander Makarov/Sputnik

Priporočamo še: Življenje v sovjetski Moldaviji (FOTOZGODBA)

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.