Življenje v sovjetski Ukrajini (FOTOZGODBA)

Praznovanje 53. obletnice Velike oktobrske socialistične revolucije, dekleta v narodnih nošah med delavskim shodom na ulici Kreščatik, glavni ulici v Kijevu, 1970

Praznovanje 53. obletnice Velike oktobrske socialistične revolucije, dekleta v narodnih nošah med delavskim shodom na ulici Kreščatik, glavni ulici v Kijevu, 1970

N. Seljučenko/Sputnik
Lubenice, morje in sonce. Ukrajina je bila žitnica, zdraviliško središče in pomemben industrijski center za vso Sovjetsko zvezo. Lepa pokrajina, morje, prijetno podnebje in gostoljubni ljudje so medtem privabljali turiste iz celotne skupne države.

Čeprav bomo govorili o Ukrajini, bomo zgodbo najprej začeli v sovjetski prestolnici Moskvi. Tam stoji tale zgradba, eden od znamenitih stalinističnih nebotičnikov. Dokončan je bil sicer šele po Stalinovi smrti, ob koncu gradnje pa je tamkajšnji hotel na ukaz novega generalnega sekretarja Nikite Hruščova dobil ime Ukrajina.

Pogled na zgradbo hotela Ukrajina v Moskvi

Za izbiro imena stoji preprosto dejstvo, da je Hruščov v Ukrajini preživel skoraj vse svoje življenje, tam predsedoval svetu ministrov, potem bil tudi prvi sekretar partijskega centralnega komiteja. Zelo aktivno je podpiral prijateljstvo med narodoma in zbližanje med bratsko Rusijo in Ukrajino. Med njegovimi prvimi odločitvami na funkciji generalnega sekretarja je bil prenos polotoka Krim iz Rusije v sestavo Ukrajine leta 1954.

Rusija in Ukrajina sta bili veliko stoletij ena celota, zato se pogosto reče, da sta ruski in ukrajinski narod bratska naroda. Eden od spomenikov staroruske literature, Pripoved o minulih letih, označuje Kijev za »mater ruskih mest« in ta fraza se pogosto uporablja še danes.

Praznični koncert ob 300-letnici »združitve« Ukrajine in Rusije, Kijev, 1954

Leta 1954 so v Sovjetski zvezi organizirali široko praznovanje »300-letnice združitve Ukrajine in Rusije« v počastitev dogodka iz leta 1654, ko je hetman zaporoških kozakov Bogdan Hmelnicki zaprosil ruskega carja Alekseja Mihailoviča Romanova (oče Petra I. Velikega) za sprejem v njegovo službo.

Vrsto let so temu delu, tej pokrajini Ruskega imperija pravili Malorusija. Po revoluciji leta 1917 je Ukrajina dobila avtonomijo in naposled vstopila v sestavo ZSSR kot ločena republika, nakar je leta 1991 postala neodvisna država.

Arhitektura in mesta

V mnogih ukrajinskih mestih je mogoče opaziti vse poteze tipične sovjetske arhitekture: zgradbe v stalinističnem imperialnem slogu, socialistične bloke – hruščovke, trajen atribut tistega časa so bili tudi spomeniki Lenina, ki jih danes odstranjujejo po vsej državi v okviru desovjetizacije.

A kljub temu so različni deli države navduševali s svojo različnostjo: Krim je imel caristične poletne dvorce, v katerih so v času Sovjetske zveze uredili penzione in pionirske tabore. Zahodna Ukrajina je bolj spominjala na staro Evropo – v Lvovu so v sovjetskih časih pogosto snemali filme, za katere so potrebovali prizore evropskega okolja. Odesa pa je sploh mesto, ki so ga postavili Evropejci, kot nekakšen južni Sankt Peterburg.

Kreščatik, glavna ulica v Kijevu, 1979
Leninov spomenik v Kijevu, 50. leta 20. stoletja
Most preko reke Dnjepr v Kijevu, 1965
Ulice Dnjepropetrovska, 1970
Harkov, 1957
Zgradba Nacionalnega akademskega gledališča opere in baleta v Odesi, 1969
Pionirski dvorec v Sevastopolu, 1970
Pionirji znamenitega tabora Artek na ekskurziji v Voroncevskem dvorcu na Krimu, 1970
Grad Lastovičje gnezdo na Krimu, 1986
Lvov, 1970

Žitnica Sovjetske zveze

V Ukrajini prevladuje črna zemlja, ki je izvrstna za kmetijstvo. Poleg tega je tam blago podnebje, zato odlično rastejo ne samo žita, temveč tudi raznorazne vrste sadja, lubenice, grozdje.

Prebivalci Sovjetske zveze in pozneje Rusije iz krajev s surovim podnebjem so Ukrajini vedno zavidali to izobilje. Mnogim so sorodniki iz Ukrajine pošiljali zaboje lubenic ali melon. Za vso Sovjetsko zvezo so tukaj delali moko, kruh, mlečne izdelke, dobavljali sveže sadje in zelenjavo, tukaj je bilo (in še vedno ostaja) močno vinogradništvo, resen element kmetijstva je bila tudi proizvodnja sladkorja iz pese.

Trgovina s sadjem in zelenjavo na ulici v mestu Jevpatorija, Krim, 1979
Ulična trgovina v Harkovu, 1958-1959
Trgatev na Krimu, 1969
Pobiranje letine v kolhozu, Čerkaška regija, 1935

V letih 1932-1933 se je v Ukrajini zgodila množična lakota, ki je po različnih ocenah odnesla od 2 do 7 milijonov življenj. Pogojena je bila s slabo letino in zasegi živil od kmetov s strani oblasti. Dogajanje, bolj znano kot »golodomor«, ruski in ukrajinski zgodovinarji in politiki ocenjujejo zelo različno. Sodobna Ukrajina dejanja sovjetskih oblasti obravnava kot genocid nad ukrajinskim narodom, četudi so tedaj njihove poteze dejansko povzročale lakoto po vsej Sovjetski zvezi. Več o lakoti v Sovjetski zvezi lahko preberete tukaj.

Zdraviliško središče

Ukrajinska SSR je nudila vse, da si je lahko sovjetski človek odpočil in se tudi pozdravil. Na obali Črnega morja, na Krimu, v Hersonu, v Odesi, je bilo veliko sanatorijev in letovišč. Krim je nudil tudi možnost ukvarjanja z gorskim turizmom, gorovje Karpati pa smučanje!

Sanatorij Ukrajina na Krimu, 1959
Mestna plaža na Jalti, 1969
Počitniški kompleks Rodinki Črnomorske ladjedelnice ob reki Južni Bug, 1974
Narava na južni obali Krima, 1981
Gradnja hiš za turiste v Karpatih, Ivano-Frankovska regija, 1970

Na frontni liniji

Med drugo svetovno vojno je bila Ukrajina dejansko središče bojev. V letih 1941-1942 so nemške sile okupirale skoraj celotno ozemlje države. Jude so prisilili v življenje v getu in jih množično streljali. Žalosten sloves ima kijevska soteska Babij Jar, kjer so postrelili več kot 100 tisoč ljudi. V letih 1943-1944 je potem sovjetska vojska osvobodila vso Ukrajino, vendar je bila škoda gromozanska. Mnoge vasi so bile požgane, mesta porušena.

Babij Jar, 1943
»Sovražniki so požgali rodno hišo«, Levobrežna Ukrajina, 1943
»Daj Kijev!«, pretovarjanje preko reke Dnjepr, 1943
Odesa v prvih dneh po osvoboditvi, 1944

Industrija

Rudarstvo, pridobivanje kamnitega premoga, energetika, strojegradnja, metalurgija … to še daleč ni celoten seznam industrijskih panog, ki so jih opravljali v Ukrajinski SSR. V sovjetskem časom se je po celotnem ozemlju republike z neomajnim tempom gradilo, delale so tovarne in rudniki.

Znameniti »zaporožec«, avto iz Tovarne avtomobilov v Zaporožju, 1970
Sovjetski avtobus LAZ-697 iz Tovarne avtobusov v Lvovu, 1970
Pristanišče Odesa, 1958
Tovarna traktorjev v Harkovu, 1958-59
Metalurška tovarna Zaporožstal, 1974
Varjenje statorjev v Turbogeneratorski tovarni v Harkovu, 1958-1959
Ena od ekip rudnika Gvardejskaja v Krivem Rogu, 1970

Černobilska nesreča

Ena od najbolj tragičnih plati življenja v sovjetski Ukrajini je bila nedvomno nesreča na jedrski elektrarni Černobil leta 1986. Jedrski reaktor je eksplodiral in izpustil v zrak ogromno količino sevanja. Tragedija je bila tudi v tem, da lokalnih prebivalcev in prebivalcev sosednjih pokrajin niso bili zadosti obveščeni, zato so zaradi bolezni, ki so bile posledice sevanja, mnogi trpeli in tudi umrli.

Več o černobilski nesreči tukaj.

Določanje stopnje sevanja, 1986
Černobil, merjenje sevanja iz helikopterja, 1986

Preprosto življenje

Fotografije iz življenja v Ukrajinski SSR nam prikazujejo tipične sovjetske realije: prvomajska zborovanja, sovjetsko notranje oblikovanje in oblačila, a tudi sijoče okrašene narodne noše.

Vrtec št. 1 tovarne Arsenal, Pečerski okraj v Kijevu, 1953
Prvomajsko zborovanje v Harkovu, 1974
Višji mojster delavnice z družino, Odesa, 1971
Skupina izletnikov na Potemkinovem stopnišču v Odesi, 1968
Mladina zahodne Ukrajine, 1940
Trgovanje z ribami na tržnici v Odesi, 1970
Turisti na ladjici med plovbo po Donavi, 1969
Na eni od ulic v Odesi, 1970

Priporočamo še: Življenje v sovjetski Moldaviji (FOTOZGODBA)

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke