Ruska mafija je doživela svoj vrhunec v 90. letih 20. stoletja. Pozneje se je moč države okrepila in mnoge kriminalne združbe so razpadle, del mafijcev se je znašel v zaporu ali je bil likvidiran, ostali so uspeli preiti v legalne vode in mnogi so postali spoštovani poslovneži. V sodobni Rusiji največjo nevarnost predstavljajo etnične kriminalne skupine, ki nadzorujejo ulični kriminal in trgovino z drogami. Rusko mafijo je pravzaprav zamenjala srednjeazijska. Ampak pojdimo po vrsti.
Prava ruska mafija je tista iz »nesrečnih« 90-ih
Za običajnega prebivalca Rusije je beseda »mafija« tesno povezana z obdobjem 90. let in časom, ko je država prehajala na tržno gospodarstvo – organizirani kriminal je takrat dosegel neverjetne razsežnosti. Ravno takrat so kriminalci dobili priložnost, da svoj kriminalni kapital legalizirajo, kar jim je odprlo vrata do oblasti ob naraščanju korupcije med predstavniki elite. Mafija je takrat bistveno razširila svoje polje delovanja: izsiljevanje, prostitucija, hoteli, kockanje, trgovina z drogami. V 90-ih letih je obstoječi kriminalni nabor pridobil veliko število novih skupin, ki niso spoštovale starih tradicij in niso spoštovale nobenih ustaljenih principov.
Mnoge tolpe so nastale po ozemeljskem principu: med najbolj vplivnimi skupinami 90-ih sta bili denimo »solncevska« in »orehovska« iz moskovskih rajonov Solncevo in Orehovo; to seveda ni pomenilo, da bi se njihovi interesi končali v domačem rajonu, »solncevski« kriminalci so na vrhuncu svoje moči na primer nadzirali na desetine podjetij in hotelov v Moskvi in okolici, hkrati pa vodili posle v Arhangelsku, Murmansku, Togliattiju in celo v tujini. Po informacijah portala »Kriminalni svet« je bilo že leta 1995 na člane te skupine registriranih preko 120 bank in podjetij. Do leta 1997 so imeli »solncevski« šefi na razpolago 250 borcev, ki so bili pripravljeni z orožjem in rokami ščititi interese svoje organizirane kriminalne skupine.
Pixabay
Vplivne kriminalne združbe so delovale tudi zunaj prestolnice, denimo »tambovska« v Sankt Peterburgu, »volgovska« v Togliattiju, »slonovska« v Rjazanu.
Tolpe so se med seboj borile za območja vpliva, zato je prihajalo do številnih vojn med kriminalci. Umrlo je na stotine članov kriminalnih band, a novih rekrutov nikoli ni manjkalo: v teh letih so se kriminalcem pridružili mnogi nekdanji vojaki in policisti, pa tudi športniki ali preprosti mladi močni fantje.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
V 90-ih letih so bili kriminalci zares množičen pojav, elito v kriminalnem svetu pa so še naprej predstavljali t. i. »tatovi v zakonu« (вор в законе). Vsak izmed teh kriminalcev je imel praktično neomejeno oblast: pravico do reševanja sporov med prestopniki, pravico do hranjenja skupne kriminalne blagajne. Za te pravice se je moral takšen vodja v kriminalni družbi držati stroge askeze in strogega notranjega moralnega kodeksa.
Nekateri »kriminalci v zakonu« so bili znani daleč onkraj meja nekdanje ZSSR: Eden takšnih je Aslan Usojan, znan po vzdevku Dedek Hasan. Ko ga je leta 2013 likvidiral najeti morilec, ga je ameriški časnik Washington Post označil za »ruskega Don Corleoneja«. 75-letni Dedek Hasan, po poreklu iz gruzijskega Tbilisija, je bil zares »boter« ruskega kriminalnega sveta, zato je njegov umor odmeval po vsem svetu.
Dmitrij Rožkov/Wikipedija
Še ena legendarna osebnost tistih let, ki jo poznajo na Zahodu, je bil Vjačeslav Ivankov z vzdevkom »Japonček« (Япончик). Njegov vpliv je segel celo do poslovnih krogov v ZDA, kjer je živel po tem, ko je v začetku 90-ih zapustil Rusijo; po informacijah zahodnih medijev je vodil »rusko mafijo« v New Yorku. Leta 1995 ga je aretiral FBI na podlagi tožbe zaradi izsiljevanja in je skoraj deset let presedel v ameriškem zaporu. Nato se je spet vrnil v Rusijo, kjer je sodeloval z Dedkom Hasanom in enako kot on doživel nasilno smrt – atentat leta 2009.
Moramo poudariti, da niso vsi udeleženci dogodkov 90. let končali na takšen način. Mnogi vpleteni so danes spoštovani poslovneži, ki nimajo nikakršnih težav z zakonom.
Kaj pa danes?
Kaos iz 90. let je mimo. Ne moremo sicer govoriti o popolnem uničenju »kriminalcev v zakonu« in šefov tolp, lahko pa priznamo, da so v družbi veliko manj opazni. Situacija v Rusiji je precej stabilna: šefi v kriminalnem svetu so nasledniki Dedka Hasana in so v glavnem lojalni oblastem ter z njimi sodelujejo.
Načelnik Moskovskega kriminalističnega preiskovalnega oddelka Vladimir Zinovjev je že konec leta 2014 za ruski časnik Kommersant pojasnil: »Vodje kriminalnih združb iz 90. let niso več mladi, večina njih je že zdavnaj prešla v legalne vode. Vrnitev v situacijo iz 90-ih jim nikakor ne odgovarja.« Kar se tiče »teritorialnih« tolp, kot sta »solncevska« in »orehovska«, je Zinovjev prepričan, da so uničene: nekateri člani so bili žrtve medsebojnih spopadov, drugi so v zaporu, za tretjimi je razpisana mednarodna tiralica in se skrivajo v tujini.
Komsomolska pravda / Global Look Press
Zinovjev je razložil, da so za državljane Rusije danes veliko nevarnejše etnične skupine ilegalnih imigrantov, zlasti tistih iz srednje Azije. Za razliko od kriminalcev »stare šole« takšne skupine nimajo kakšnega moralnega kodeksa in delujejo brez nadzora, brez skupnega centra upravljanja. Ti imigranti so v glavnem specializirani za ulični kriminal: statistike kažejo, da so odgovorni za več kot polovico kraj, razbojništev in posilstev v Moskvi. Pogosti so tudi primeri kraj v skladiščih. Imigranti, ki delajo tam kot fizični delavci ali čistilci, obveščajo svoje rojake iz kriminalnih združb o vrednosti predmetov v skladiščih. Etnične organizirane kriminalne skupine so prav tako vpletene v trgovine z drogami: velik del trgovine s heroinom iz Afganistana pokrivajo prišleki iz Tadžikistana, pa tudi Cigani. Poleg imigrantov iz srednje Azije se s kriminalom »tradicionalno« ukvarjajo tudi prišleki z južnega Kavkaza [tisti del Kavkaza, ki ni pod Rusijo – op. ur.]. Informacije Zinovjeva je za Russia Beyond potrdil tudi šef službe za stike z javnostjo moskovskega oddelka Ministrstva za notranje zadeve Rusije Andrej Galiakberov.
Etnične kriminalne združbe so v veliki meri nevarne zato, ker delujejo onkraj meja posamezne države. Skupine prihajajo, naredijo vrsto zločinov in se vrnejo nazaj v države, od koder so prišle. Predstojnik katedre za kazensko pravo in kriminalistiko Moskovskega državnega inštituta za mednarodne odnose Aleksej Malinovski je za naš portal takole pokomentiral situacijo: »Etnični kriminalni klani pogosto delujejo na ozemlju več držav. Ravno zato, da bi se zoperstavila tej grožnji, je Rusija leta 2004 pristopila h konvenciji OZN proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu.«
© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržane.
Preberite še:
Nikjer se ne morete skriti: Trije najsmrtonosnejši ruski plačanci v divjih 90. letih
Masaker na Volgi: Hadi Taktaš – tolpa morilcev, ki je vladala Kazanu