Ruska zgodovinarka: V Sloveniji vse več nostalgije do Jugoslavije in čaščenja Tita

DanitaDelimont./Global Look Press
Nadežda Pilko z Inštituta za slavistiko Ruske akademije znanosti, ki velja za vodilno rusko strokovnjakinjo za zgodovino Slovenije, je za Eurasia Daily spregovorila o sodobni Sloveniji in med drugim ponovno izjavila, da je država doživljala najboljše čase pred vstopom v EU. Poglejmo, kaj je še povedala o gospodarstvu in družbi sodobne Slovenije. Se strinjate z njo?

V intervjuju, objavljenem v ruskem jeziku, je Nadežda Pilko izrazila prepričanje, da je Slovenija doživljala najboljše čase v tistih letih samostojnosti, ko še ni vstopila v Evropsko unijo, saj da so Slovenci takrat imeli dokaj visok življenjski standard in tudi »zelo posrečen« model privatizacije, ki je dal prebivalcem določeno finančno nadomestilo.

Po njenih besedah je morala Slovenija po vstopu v EU ustrezati drugačnim normam in kriterijem iz Bruslja, po uvedbi evra pa sta upadla kupna moč in življenjski standard Slovencev. Ruske novinarje je spomnila na krizo bančnega sistema zaradi slabih kreditov v vrednosti 7 milijonov evrov, pa tudi problem odplačevanja obstoječih kreditov v višini dveh milijard evrov.

Kljub tem opažanjem Nadežda Pilko pravi, da se Slovenija še drži nad vodo, dvigajo pa se tudi cene na nepremičninskem trgu (ki je zanimiv za ruske investitorje, op. ur.). »Čeprav je zaradi bančne krize propadlo veliko gradbenih podjetij, se sektor sedaj spet vzpenja. Tudi druge panoge se držijo nad vodo. Je pa res, da so mnoga slovenska podjetja že pokupili predstavniki drugih evropskih držav. Še vedno delujejo v Sloveniji, a imajo že druge lastnike,« opisuje situacijo.

Na podlagi vseh okoliščin ruska zgodovinarka ocenjuje situacijo v Sloveniji kot »stabilno krizno«. Omenja relativno pogoste stavke in zahteve po zvišanju plač, zlasti v javni upravi in med učitelji. Pa tudi naraščanje davkov, ki povzroča padanje kupne moči in nezadovoljstvo med državljani, pripoveduje o gospodarskih težavah Slovenije in spomni še na mejni spor s Hrvaško in projekt Drugi tir, ki je odnesel vlado.

Bi se Slovenija lahko izognila vstopu v EU? »To je bilo preprosto neizbežno. Slovenija je vedno želela biti del evropskega prostora, po izstopu iz Jugoslavije je bila ideja vstopa v evropsko skupnost pristna in drugega ni bilo za pričakovati. Slovenija je težila k Evropi, celo takrat, ko je bila še v Jugoslaviji.« Sama je sicer prepričana, da se Sloveniji to ni splačalo, ker se je morala odpovedati določenim svojim nacionalnim interesom. Pri odnosih z Rusijo se je to na primer odražalo pri propadlem projektu Južni tok in uvedbi sankcij, ki so z ruskim odgovorom pripeljale do težav slovenskega izvoza mleka in kmetijstva nasploh.

A vendar Pilko zatrjuje, da Slovenija ne glede na vse ostaja odprta in prijateljska država do Rusije, z močnimi gospodarskimi in kulturnimi vezmi, z zgodovinskimi spomeniki na čelu s spomenikom padlim ruskim in sovjetskim vojakom v svetovnih vojnah na Žalah, naklonjeno diplomacijo.

»Čeprav ima Slovenija svojo pot, živi za danes in gradi svojo državo, pa sem osebno opazila nekaj nenavadnega na vsakdanji ravni. Po nedavni vrnitvi iz Ljubljane me je presenetilo, da se znova pojavlja kult Tita. Povsod so magnetki z njegovo podobo, jugoslovanske zastave, v Kopru se je odprla razstava, ki je v celoti posvečena partizanskemu gibanju. Veliko se govori o Titu in celo spet se oživljajo ideje o skupnem jugoslovanskem prostoru. Notranji trg med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami se jim vseeno veliko bolj splača od evropskega, ki slabše sprejema izdelke z Balkana. Nekakšna iluzija o združevanju na gospodarski osnovi ne glede na vse obstaja,« je prepričana ruska zgodovinarka.

Preberite tudi zanimiv intervju o ruskih pogledih na razpad SFRJ in slovensko osamosvojitev, ki ga je dala Nadežda Pilko za naš portal.

Nadežda Pilko je med drugim soavtorica ruske knjige Zgodovina Slovenije (2011), v kateri je pokrivala obdobje od leta 1941 do 2006. Nekatera druga njena dela so Slovenija v letih okupacije (2009), Slovenija: Pot k neodvisnosti (2010) ter številni članki za različne revije in zbornike, ki pokrivajo teme od Antona Korošca, Rudolfa Maistra ali škofa Rožmana do položaja Slovenije v sodobni EU.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke