Ruska zvezna agencija Rossotrudničestvo od leta 2011 naprej izvaja program Nova generacija (Novoe pokolenie). Projekt ima poslanstvo, da omogoči mladim strokovnjakom, starim od 25 do 35 let, da ne samo obiščejo Rusijo, ampak tudi doumejo delovanje njenih državnih struktur, naprednih državnih in zasebnih podjetij ter neprofitnih organizacij. Eden od ciljev programa je tudi ta, da mladim novinarjem omogoči spoznati Rusijo in navezati stike z njihovimi kolegi - mladimi profesionalci iz drugih držav in si ustvariti lastno podobo o Rusiji.
Svoje izkušnje iz Rusije je z nami strnil slovenski novinar Luka Tetičkovič, ki je izpostavil zgodovinski pomen tega, kako se neka država uspe predstaviti tujcem in se pri tem navezal na t. i. Soft power indeks, ki ga ureja in posodablja ameriška svetovalna agencija Portland communications. Gre za indeks, ki beleži vpliv 30 držav, ki so vodilne v t.i. mehki moči, torej v kulturnem, diplomatskem, ekonomskem, finančnem, turističnem in informacijskem smislu, pojasnjuje Tetičkovič:
Rusija se trenutno giblje pri nič kaj laskavem repu tega seznama in tega se zaveda. V zadnjih letih se je njenega prebujanja na tem področju začel zavedati tudi Zahod, kjer je v politični analitiki začel trendat pojem hibridne vojne. Čeprav gre za nove besede, so se koncepti za njimi razvili že v 19. stoletju.
Na ruskem ministrstvu za zunanje zadeve, ki sem ga s pomočjo organizacije Rossotrudničestvo obiskal v juliju, smo izvedeli, da so prvo tiskovno službo organizirali že v začetku 19. stoletja. Namen tiskovnega predstavništva je bil obveščati evropsko javnost o stališčih uradne Moskve v konvencionalni in informacijski vojni z Napoleonovo Francijo. Uvesti ruski narativ glede dogajanja na evropskem kontinentu.
Kot vemo iz zgodovine, je Francija tedaj imela mehko premoč, saj je bila francoščina jezik aristokratskih dvorov in meščanskih salonov, zato toliko bolj dovzetnih za razsvetljenski narativ francoske revolucije. Carska Rusija je odgovarjala s prikazovanjem Napoleona kot antikrista.
Naslednje veliko poglavje ruske mehke moči se je začelo po oktobrski revoluciji, ko se je progresivna štafeta premaknila v Sovjetsko zvezo. V hibridno vojno s kapitalističnim Zahodom je ta vstopila v trenutku svojega nastanka in po vsem svetu netila sporočilo socialistične revolucije z namenom ustvariti svetovno socialistično državo s prestolnico v Moskvi. Odnos z državami tretjega sveta, ki so se osvobajale zahodnega imperializma, je tedaj gojila predvsem preko mladinskih taborov in študijskih programov.
Povabilo Rossotrudničestva za novinarje iz držav Balkana v juliju razumem kot ponovno obujanje te prakse. Med obiskom sem poleg ruske perspektive imel priložnost spoznati se z novinarji iz svoje regije in navezati nove stike.
Med obiskom sedeža mednarodnega medija RT sem tako imel priložnost spoznati najnaprednejšo tehnologijo mehke moči danes. RT je medijska hiša, ki med drugim oddaja v angleškem in arabskem jeziku in globalnemu občestvu nudi alternativo zahodnemu narativu, kot so se izrazili sami, za gledalce pa zelo uspešno tekmuje v konkurenci s hišami, kot so CNN, BBC in Al Jazeera.
In kakšno oceno bi dal svoji izkušnji v enem odstavku?
Izkusil sem splošno predstavitev ruske plati medalje, pri čemer sem morda pogrešal prikrojenost interesom slovenske javnosti. Kot naj bi ruski car Aleksander I. med ljubljanskim kongresom leta 1821 anekdotično ugotovil, da Slovani živijo tako blizu Dunaja, bo tudi sodobna Rusija morala aktivneje komunicirati glede dveh zadev, ki slovensko javnost najbolj zanimajo. To seveda niso kot tedaj kulturni in jezikovni stiki, temveč gospodarski in energetski interesi, povezani z izgradnjo plinovoda Turški tok in najsodobnejšim jedrskim reaktorjem Belojarsk-4.
Preberite še:
»S potrpežljivostjo bo zmaga vaša«: Kaj še o Rusiji pravi britanski poslovnež, ki je tam že 30 let?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.