Glavni ruski politični dogodki leta 2016

Aleksej Družinin/TASS
Od vojne v Siriji do korupcijskih in dopinških škandalov. RBTH predstavlja seznam najbolj odmevnih političnih dogodkov letošnjega leta, ki so tako ali drugače povezani z Rusijo.

1. Operacija v Siriji

Čeprav je Vladimir Putin marca 2016 izjavil, da je bila operacija v Siriji, ki se je začela septembra 2015, »v celoti izpolnjena« in je predsednik nameraval del ruskih sil umakniti iz države, Rusija dejansko še naprej sodeluje v sirskem konfliktu. Podpora ruskih enot je pomagala Bašarju Asadu, da je vlada ponovno prevzela nadzor nad delom izgubljenega ozemlja.

Vir: Dmitrij Vinogradov/RIA NovostiVir: Dmitrij Vinogradov/RIA Novosti

Istočasno je Rusija skupaj z ZDA in drugimi zahodnimi državami večkrat poskusila pomiriti Asada in opozicijo. 27. februarja so pri posredovanju Moskve in Washingtona razglasili premirje, ki je zdržalo nekaj mesecev, dokler to ni propadlo v juliju, ko so izburhnili srditi boji za mesto Alep.

Moskva in Washington sta poskušala obnoviti mirovni proces, a so pogajanja propadla, vojna pa se je nadaljevala. Proti koncu leta 2016 so vladne enote prevzele nadzor nad velikim delom Alepa, drugega največjega mesta v državi. Poleg tega so ruske zračno-vesoljske sile pomagale sirski vojski pri osvoboditvi starodavne Palmire iz rok Islamske države, vendar so decembra teroristi uspeli ponovno zavzeti mesto, saj so uspešno izkoristili situacijo, ko sta Sirija in Rusija osredotočili svoje napore na Alep.

2. Izmenjava pilotke Nadežde Savčenko z ruskima vojnima ujetnikoma

Ukrajinsko vojakinjo Nadeždo Savčenko so poleti leta 2014 pridržali na ruskem ozemlju, skoraj dve leti je preživela v zaporu. Po razlagi Rusije je bila Ukrajinka vojna zločinka, ki je sodelovala pri pobijanju ruskih novinarjev v Donbasu, medtem ko sama Savčenkova zanika krivdo.

Vir: Artjom Geodakjan/TASSVir: Artjom Geodakjan/TASS

Istočasno je pilotka v času ujetništva v Ukrajini postala narodna junakinja in poslanka  parlamenta. 26. maja so Savčenkovo, ki je bila obsojena na 22 let zapora, predali Ukrajini v zameno za ruska vojaka (po razlagi ruskega ministrstva za obrambo sta to zgolj bivša vojaka) Jevgenija Jerofejeva in Aleksandra Aleksandrova, ki so ju prijeli v Ukrajini in ju obsodili za »izvajanje agresivne vojne«.

Nadežda Savčenko je v domovini postala ena od najbolj glasnih in ostrih poslank v Radi (ukrajinskem parlamentu, op. prev.): kritizirala je vlado, izrazila je pripravljenost, da postane predsednica, pozvala je k pogajanjem z nepriznanima republikama v Donecku in Lugansku (DNR in LNR). Njena osvoboditev nam je pokazala naslednje: čeprav so odnosi slabi, lahko Rusija in Ukrajina pri posameznih vprašanjih še vedno najdeta rešitev.

3. Otoplitev odnosov s Turčijo

Potem, ko se je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan  28. junija opravičil Vladimirju Putinu za sestrelitev ruskega letala novembra 2015, so se odnosi med dvema državama, ki so bili po incidentu zelo hladni, obrnili za 180 stopinj. Rusija je obnovila čarterske polete v Turčijo, umaknila je del gospodarskih sankcij, ki jih je uvedla po incidentu. V Turčijo so se vrnili ruski turisti, oktobra pa sta državi podpisali dolgo pričakovani sporazum o izgradnji plinovoda Turški tok.

Vir:  ReutersVir: Reuters

Močno se je spremenila tudi retorika uradnih predstavnikov obeh držav. Če je Vladimir Putin leta 2015 incident z letalom opisal kot »nož v hrbet s strani podpornikov teroristov«, je avgusta letos Turčijo označil za prijateljsko državo, s katero ima Rusija »unikatne odnose sodelovanja in vzajemnosti«. Putin se je v tem letu z Erdoğanom srečal trikrat. Njegov predstavnik za stike z javnostjo pravi, da voditelja spet zaupata drug drugemu.

4. Zaostritev protiterorističnih zakonov

Ruski parlament je konec junija sprejel paket zakonov, ki sta jih pripravila poslanka Irina Jarova in senator Viktor Ozerjov. Po mnenju obeh avtorjev zakonodaja (dobila je ime »paket Jarove«) cilja na boj proti ekstremizmu. V družbi je bil odziv na osnutek zakona, milo rečeno, mešan. Zakona ni podpiral Svet za človekove pravice, proti sprejemu zakonodaje se je izrekla vrsta družbeno vplivnih osebnosti.

»Paket Jarove« je v Kazenski zakonik dodal nov člen, ki se imenuje »neporočanje o kaznivem dejanju«, minimalno starost za kazensko odgovornost je znižal na 14 let, mobilne operaterje pa je obvezal, da hranijo klice in dopisovanje uporabnikov ter le-te predajo tajnim službam na prvo zahtevo. Aktivisti za človekove pravico so novim zakonom očitali represivnost, mobilni operaterji so se pritoževali nad povišanimi stroški telekomunikacij. Ne glede na vse je oblast menila, da je »paket Jarove« zaradi varnostnih razlogov nujen, predsednik pa je predlog zakona na koncu tudi podpisal.

5. Dopinški škandal

Manj kot mesec pred začetkom olimpijskih iger v Rio de Janeiru je komisija Svetovne protidopinške agencije (WADA) 18. julija objavila poročilo o dopingu v ruskem športu, ki je temeljilo na pričevanju nekdanjega športnega delavca Grigorija Rodčenkova. Sodeč po poročilu je bil ruski šport dobesedno prežet z dopingom: Ruska protidopinška agencija naj bi sodelovala z Ministrstvom za šport in FSB-jem pri prikrivanju pozitivnih dopinških rezultatov. Po razlagi agencije WADA naj bi ruski športniki uporabljali doping na olimpijadah v Londonu in Sočiju.

Ruske oblasti zanikajo vpletenost v dopinški škandal. Kljub temu je Mednarodni olimpijski komite poročilo sprejel zelo resno. Rusijo bi skorajda v celoti izključili z olimpijskih iger. Na koncu so Rusi vendarle odpotovali v Rio, vendar v okrnjeni zasedbi: Vrata so bila zaprta za vse, ki so imeli težave z dopingom v preteklosti, pa tudi za celotno reprezentanco v atletiki. McLaren je decembra objavil še drugi del poročila, ki pravi, da se je dopinga posluževalo več kot tisoč ruskih športnikov. Zaenkrat odločitve o morebitnih kazenskih sankcijah proti Rusiji sprejemajo posamezne mednarodne panožne športne zveze in Mednarodni olimpijski komite.

Vir:  ReutersVir: Reuters

6. Triumf Enotne Rusije na volitvah v Državno dumo

Težko bi rekli, da je bila zmaga Enotne Rusije na parlamentarnih volitvah presenečenje. Stranka, ki se povezuje z Vladimirjem Putinom, je zmagala na vseh volitvah, v katerih je sodelovala. A je Enotna Rusija 18. septembra dosegla rekord, saj je osvojila 343 od 450 sedežev v parlamentu in si zagotovila ustavno večino, kar pomeni, da lahko stranka praktično sama sprejema zakone.

Za razliko od prejšnjih volitev (leta 2011) zmaga Enotne Rusije tokrat ni prinesla množičnih protestov. Morda zato, ker so se oblasti trudile, da bi bile volitve čiste, brez ponarejanj in kršitev. Primeri kršitev so se zgodili, a je bilo teh bistveno manj kot leta 2011.

Ob tem je vredno omeniti, da je tokratno Državno dumo prvič izvolila manj kot polovica volilnih upravičencev, saj je volilna udeležba znašala 47,88%. Vodja osrednje volilne komisije meni, da jim je uspelo zagotoviti poštenost volitev, a se pri Rusih zaupanje v volitve še ni povsem povrnilo.

7. Spremembe v odnosih z ZDA

Odnosi med Moskvo in Washingtonom so bili celo leto nestabilni: obdobja miru so se izmenjevala z ostro retoriko. Konflikt med državama je dosegel svoj vrh septembra, ko so propadli poskusi miroljubnega reševanja krize v Siriji. Rusija je obtožila ZDA, da podpira teroriste, Bela hiša in State Department sta odgovarjala, da Rusija pobija Sirce in ščiti diktatorja Asada. Vladimir Putin je naročil prekinitev veljavnosti sporazuma z ZDA o skupnem izkoriščanju plutonija v miroljubne namene in s tem zamrznil sodelovanje med državama na področju jedrskega razoroževanja.

Vendar pa so se medsebojne kritike začele zmanjševati po 8. novembru, ko je na predsedniških volitvah zmagal Donald Trump. Med predvolilno kampanjo je republikanec večkrat izjavil, da je nujno potrebno sodelovati z Rusijo in da spoštuje Putina kot močnega voditelja. Ameriški mediji so obtoževali Rusijo, da se vmešava v ameriške volitve, bodisi preko vdora v strežnike Demokratske stranke, bodisi z neposredno podporo Trumpu. Ruske uradne osebe te trditve zavračajo.

Vir: Getty ImagesVir: Getty Images

8. Prvič je bil aretiran zvezni minister

V zadnjih letih so se v Rusiji na sodiščih zaradi korupcije znašli župani, guvernerji, namestniki ministrov, prvič v zgodovini Rusije pa so 14. novembra 2016 aretirali zveznega ministra. Ministra za gospodarski razvoj Alekseja Uljukajeva so prijeli zaradi izsiljevanja podkupnine v višini 2 milijonov $ od naftne družbe Rosneft.

Preiskovalci so prepričani, da je minister grozil, da bo sabotiral odkup večinskega deleža druge največje družbe Bašneft, v kateri je Rosneft odkupil ta delež. Zagovorniki Uljukajeva menijo, da je njegova aretacija posledica zakulisnega boja za oblast. Ministru bi lahko aretacijo podtaknili pripadniki konkurenčnega klana, so prepričani.

Vir: Maksim Blinov / RIA NovostiVir: Maksim Blinov / RIA Novosti

Tisti, ki podpirajo aretacijo Uljukajeva, govorijo, da je oblast končno razglasila pravi in odkriti »križarski pohod« proti korupciji. Kakorkoli že, Uljukajev sedaj čaka sojenje v hišnem priporu in nima pravice do pogovorov z mediji. Svojo krivdo še naprej zanika.

9. Umor ruskega veleposlanika v Turčiji

Rusija je bila leta 2016 znova tarča teroristov. Tokrat je tarča postal ruski diplomat najvišjega ranga. Nekdanji policist Mevlüt Mert Altıntaş je ustrelil ruskega veleposlanika v Turčiji Andreja Karlova na odprtju razstave v Ankari 19. decembra. Morilec je kričal, da se maščuje za Alep, kjer naj bi Rusija iztrebljala civiliste. Mednarodna skupnost je obsodila krut umor veleposlanika.

Ruski strokovnjaki so prepričani, da so terorist in morebitni naročniki umora želeli znova poslabšati odnose med Rusijo in Turčijo, ki so se izboljševali od poletja. Predstavnik za stike z javnostjo ruskega predsednika Dmitrij Peskov je dogodek označil za provokacijo in poudaril, da bosta Moskva in Ankara še naprej sodelovali, tudi na področju boja proti terorizmu. Istočasno so ruski uradniki priznali, da je bila Turčija neuspešna pri zagotavljanju varnosti diplomata in da je to velik udarec za njen ugled.

10. Strmoglavljenje letala Tu-154 na poti v Sirijo (dodatek uredništva RBTH)

Ko smo že zaključili prispevek o glavnih dogodkih leta, se je 25. decembra zjutraj zgodila še ena tragedija. V Črno morje je nedaleč od mesta Soči strmoglavilo letalo Tu-154, ki je bilo na poti v Sirijo. Umrlo je vseh 92 ljudi, ki so bili na krovu. Med umrlimi so člani znamenitega Zbora Rdeče armade A. V. Aleksandrova, znana humanitarna delavka in predsednica fundacije Pravična pomoč Dr. Liza (Jelizaveta Glinka), novinarji ruskih državnih televizijskih postaj, dva državna uradnika, 8 članov posadke in druge žrtve. Preiskava o vzrokih nesreče še poteka, od dogodka v javnosti prevladujejo tri razlage, zakaj bi lahko prišlo do strmoglavljenja letala: tehnična napaka, napaka pilota ali teroristični napad. Vse aktualne novice in daljše prispevke na to temo lahko najdete pod oznako Strmoglavljenje Tu-154.

11. 100. obletnica Ruske kapelice pod Vršičem (dodatek uredništva RBTH)

V rusko-slovenskih odnosih je gotovo najbolj pomemben dogodek predstavljala slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem 31. julija, ki jo je obiskal ruski predsednik Vladimir Putin. Slovenski mediji so obisku namenili ogromno pozornosti, pa najsi bodo to ruski varnostni ukrepi ali pomen obiska v središču Evropske unije za Slovenijo in mednarodno politiko. Slovesnosti ob 100-letnici kapelice, ki ima simbolen pomen za rusko-slovenske odnose, se je udeležilo okoli 3000 ljudi.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.