Ilja Muromec je bil pionirsko rusko letalo, ki ga je oblikoval in izdelal Igor Sikorski tik pred prvo svetovno vojno, leta 1913. To je bilo prvo potniško letalo na svetu in prvo letalo s štirimi motorji, ime je dobilo po liku iz slovanske mitologije. Za razliko od predhodnika je imelo udobno potniško kabino, ločeno od pilotske, nekaj postelj in kopalnico. Mogoče je bilo stopiti ven na nižje krilo.
Že takoj od začetka poletov konec leta 1913 je Ilja Muromec postavljal številne svetovne rekorde. Februarja 1914 je ponesel v nebo 16 ljudi in psa s skupno maso skoraj 1300 kg, kar je dvakrat več proti temu, kot je lahko letalo dvignilo prej. Vsekakor je državi prišlo prav po izbruhu vojne, ko je zrakoplov postal vojaško letalo. Decembra so iz več primerkov letal Ilja Muromec oblikovali prvo bombniško eskadriljo.
Bombnik TB-3 (»Težki bombnik 3«) je bil izredno veliko letalo s štirimi motorji. Med drugo svetovno vojno je izvajal naloge bombnika in tudi tovornega letala, za povrh pa je sodeloval še v zelo posebnem projektu Zveno (»Člen«). TB-3 je postal platforma, ki je nosila več manjših bojnih letal, ki so jih najpogosteje pretvorili v bombnike. Takšnih letal je bilo od dva do pet. Koncept se je izkazal za uspešnega v prvem delu vojne, ko so Sovjeti s projektom Zveno bombardirali nekaj strateških objektov v Romuniji, ki je bila takrat Hitlerjeva zaveznica.
V 30. letih 20. stoletja je bilo največje letalo na svetu Maksim Gorki. Zasnoval ga je oblikovalski biro Tupoljev, imelo je osem motorjev in razpon kril 63 metrov, lahko bi sprejelo do 70 potnikov. Poimenovano je bilo po pisatelju Maksimu Gorkemu in je postavilo nekaj svetovnem rekordu v nosilni kapaciteti. Imelo je tudi propagandne naloge, za katere je bil opremljen z močnim radijskim setom z imenom »Glas z neba«. Letalo je prvič poletelo leta 1934, a je bilo že naslednje leto uničeno, ko je doživelo nesrečo med demonstracijskim poletom – zadelo ga je spremljevalno bojno letalo. Incident je zahteval 49 smrtnih žrtev.
Antonov An-22 je največje turbopropelersko letalo na svetu. Sredi 60-ih ga je oblikoval oblikovalski biro Antonov in v proizvodnji je bil do sredine 70-ih. Namenjeno je bilo za vojaški transport za sovjetske zračne sile, veliko pa je sodelovalo tudi v humanitarnih misijah. Kljub zares velikim dimenzijam (to je bilo prvo sovjetsko širokotrupno letalo) je lahko vzletalo s kratkih in neasfaltiranih pist. An-22 je navdušil obiskovalce pariškega letalskega sejma 1965, ki prej še niso videli aviona, ki bi lahko prenašal 60 ton na razdalji 5000 kilometrov.
Tudi tole je letalo znamke Antonov. Gre za največje vojaško transportno letalo An-124 Ruslan. V 80-ih je bilo to po skupni masi najtežje tovorno letalo v proizvodnji. Oblikovano je bilo tako, da bi lahko prevažalo dele za izstreljevalnike balističnih raket in posebno velike kose za gradbene projekte v civilni sferi. Ravno z »ruslani« so pretovorili 140 ton glasbene opreme za prvi nastop skupine Pink Floyd v Moskvi leta 1989 in 310 ton za koncert Michaela Jacksona v Moskvi v začetku 90-ih. Občasno se v ruskih medijih pojavljajo poročila o morebitni obuditvi proizvodnje teh letal (ustavljena sredi prvega desetletja po letu 2000), vendar je to precej težavna naloga, saj se oblikovalski biro Antonov nahaja v Ukrajini.
Tupoljev Tu-160 je največje in najmočnejše vojaško nadzvočno letalo, pa tudi najhitrejši strateški bombnik. Ima krila z variabilno geometrijo. V Rusiji mu pravijo »Beli labod«, v zvezi NATO pa »Blackjack«. Tu-160 je bil oblikovan v 80. letih 20. stoletja in danes predstavlja hrbtenico ruskega strateškega letalstva.
Antonov An-225 Mrija, izdelan sredi 80-ih, je še vedno največje letalo na svetu. Drži svetovni rekord za dvig najtežjega tovora, ki je tehtal 253 ton. Letalo je bilo oblikovano za zračni prevoz raketnih ojačevalcev in rakete Buran za sovjetski vesoljski program. Obstaja samo en primerek tega letala, ki ima danes dom v Ukrajini, v biroju Antonov.
Spoznajte še rusko megatovarno, v kateri se rojevajo letala Suhoj in novo rusko potniško letalo MS-21.