Ruska zgodovina in literatura sta polni dobrih zgodb za prijetne večere ob ognju. Tu so duhovi, slovanske legende in množica pravljičnih likov, ki jih poznajo rusofili po vsem svetu. Večina tega kulturnega bogastva prihaja iz dolge zgodovine ruske folklore, vsake toliko pa boste naleteli na nove, srhljive zgodbe, ki so jih navdahnili sodobni dogodki.
Govorimo seveda o urbanih legendah. In ker se je Sovjetska zveza kot vzpenjajoča se velesila intenzivno urbanizirala, ni nobeno presenečenje, da so se v tem procesu pojavile razne nove zgodbe, ob katerih se vam naježi koža. Zbrali smo nekaj najbolj zanimivih primerkov – vse za to, da vas dobro prestrašimo … Uživajte!
Zgodbe, ki se najbolj primejo, imajo v sebi zmeraj kanček resnice – sploh če vključujejo znanost. Takšen primer je tudi zgodba o ekipi raziskovalcev in geodetov, ki naj bi se nekoč podali na odpravo v Sibirijo, kjer so iskali nova nahajališča nafte in drugih naravnih bogastev. Vse je potekalo po načrtih, dokler se nekega dni nek stroj ni začel obnašati zelo nenavadno.
Merilne naprave za globino in barometri za pritisk so ponoreli, temperatura v vrtini pa je narasla na več kot 1.000 stopinj Celzija. To je bil pravi šok za strokovnjake, ki so vedeli, da je to nemogoče. A še bolj grozljivi so bili pridušeni zvoki, ki so prihajali iz vrtine. Nato so, misleč, da so zaznali tektonsko aktivnost, v vrtino spustili set skupaj povezanih mikrofonov.
Kar se je najprej slišalo kot nedoločljiv zvok, je zdaj zvenelo kot stokanje in strokovnjaki so še bolje prisluhnili. Mikrofoni so začeli zaznavati krike, ki so bili nedvomno človeški. Tisoče, morda na milijone glasov je kričalo v večni bolečini. Geodetom, ki so bili najbližje zvočnikom, se je zmešalo, celoten projekt pa so prekinili in prikrili. Odprava je bila namenjena odkrivanju surovin, ne pa portalov, ki vodijo naravnost v pekel.
Podlaga za to legendo je najverjetneje znamenita supergloboka vrtina na polotoku Kola, ki velja za najglobljo vrtino na svetu in meri več kot 12.200 metrov v globino. To vrtino, ki se nahaja blizu meje s Finsko, so izvrtali v sedemdesetih, urbana legenda o njej pa je dosegla vrhunec v devetdesetih, ko jo je neka ameriška evangelijska televizija vzela resno. Tako je legenda zrasla v pravo teorijo zarote s posnetki človeških krikov (ki so jih izrezali iz neke italijanske grozljivke).
Legende praviloma odražajo strahove časa, v katerem so nastale. V šestdesetih in sedemdesetih je bila hladna vojna na vrhuncu, načrti partijskega vodstva za življenje in blagostanje ljudi pa so se razlikovali od tistih na potrošniškem Zahodu. Simboli dekadence in luksuza kot npr. lastništvo avtomobila, so postali obenem vir zavisti in nelagodja. Ni čudnega zato ni, da se je med ljudmi začelo šušljati o demonskem vozilu, ki ponoči terorizira moskovske četrti.
Črna limuzina, o kateri gre zgodba, je bila Volga, o kateri so pravili, da se ponoči vozi po mestu in ugrablja otroke. Videli naj bi jo v vsaki četrti a nihče ni videl voznika. Eni so govorili, da jo vozi skupina neuravnovešenih nun, medtem ko so drugi trdili, da naj bi bil voznik sam Satan. Na koncu se je začelo govoriti še to, da so stranska ogledala na avtomobilu v resnici rogovi.
Legenda je zanimiva zato, ker je odraz vraževerja in duhovne tesnobe v sicer na zunaj ateistični državi. Še bolj zanimivo pa je to, da so bile črne Volge na voljo samo članom partije in predstavnikom sovjetske elite. Morda pa je bilo na teh zgodbah o ugrabitvah le nekaj več, kot se zdi na prvi pogled …
Po vsej nekdanji Sovjetski zvezi so lastniki stanovanj vlagali precej sredstev, da so svoja bivališča spravili v stanje, ki je bilo prijetno za bivanje. Zato ni presenetljivo, da se nekaj strašljivih zgodb vrti tudi okoli stanovanjske opreme in pohištva. Kdor je bil v mladosti pri pionirjih, je najverjetneje slišal zgodbo o rumenih in črnih zavesah.
Te zavese so bile namreč smrtonosne, svoje žrtve pa so terjale na različne načine. Črne zavese so človeka, če ta bil sam v sobi, najprej nežno pobožale po vratu … nekoč je neka deklica to opazila in začela v joku klicati mamo. Ta je nejevoljno obljubila, da bo ostala zraven nje, dokler ne zaspi, in tako dokazala, da ni nobenega razloga za strah. Ko se je deklica zjutraj zbudila, je našla svojo mamo zadavljeno.
Zgodba o rumenih zavesah pa gre takole: neka družina je kupila komplet rumenih zaves in jih obesila v sinovi sobi. Ponoči je fantek slišal glas, ki mu je velel, naj se zbudi, si umije obraz, poje zajtrk in pogleda ven, da bo videl pokojnega sorodnika. A ko je želel to storiti, so ga zavese zgrabile in vrgle skozi okno. Naslednje noči se je enako zgodilo njegovi sestri. Družina je nato odšla k ženski, ki jim je prodala zavese. Ta je rekla, da je za odstranitev prekletstva potreben skalpel, skrit v »zvezdi nad Kremljem«, s katerim je treba nato razrezati zavese. Družina je nato za pomoč prosila policijo in res so našli skalpel v eni izmed zvezd. Ko je policaj zarezal v zavese, je te raztrgalo na koščke, ki so nato izginili skupaj z nožem.
Pogosto sta zgodbi vsebovali babico, ki je umrla že dolgo nazaj in seveda ni marala zaves določene barve ...
Nedavna HBO-jeva TV uspešnica Chernobyl (Černobil) je jedrsko katastrofo iz leta 1986 ponovno približala javnosti. A medtem ko serija obravnava nesrečo iz znanstvenega vidika, nekateri že leta trdijo, da so se takrat hkrati odvijali še neki drugi, nadnaravni dogodki.
Preživeli prebivalci Pripjata, mesta, ki je bilo po nesreči evakuirano, so poročali o nenavadnih pojavih, v času tik preden je razneslo reaktor. Ljudi so tlačile čudne nočne more ali pa so prejemali nenavadne telefonske klice. Nato so se začele širiti govorice o pojavu bizarnega, človeku podobnega bitja s krili in žarečimi rdečimi očmi. Nekateri so trdili, da je lebdelo nad elektrarno med taljenjem sredice reaktorja. Bitje je postalo znano kot Črna ptica iz Črnobila.
Zgodba je še posebej srhljiva zaradi njene podobnosti z Veščarjem (ang. Mothman), še enim krilatim rdečeokim bitjem, ki naj bi ga – podobno – videvali pred raznimi nesrečami, kot npr. malo preden se je sesul most Silver Bridge v Zahodni Virginiji. Nekateri trdijo, da gre za isto bitje in da se pojavlja samo pred nesrečami, ki jih povzročajo inženirske napake. Kot da bi nas hotelo opozarjati pred nami samimi.
Preberite še:
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
