Izjemno junaštvo, izjemna groza: 16 sovjetskih fotografij iz 40. let 20. stoletja

Getty Images; Boris Kudoyarov/Sputnik; Boris Yaroslavtsev/Sputnik
Poglejmo, kaj je v Rusiji zaznamovalo štirideseta leta.

1. Konec sovjetsko-finske vojne

Rdečearmejci pripravljajo protiletalsko strojnico.

Vojaška kampanja Rdeče armade na Finskem bi morala biti mala malica, a se je ob srditem odporu finske vojske spremenila v nočno moro za sovjetske sile, ki so izgubile več kot 126.000 mož. Po drugi strani je sovjetska armada potegnila iz vojne koristne zaključke in precej dvignila bojne zmožnosti Rdeče armade še pred invazijo nacistov leta 1941.

2. Pokol v Katinskem gozdu

Truplo poljskega majorja v jarkih Katinskega gozda, ki so jih aprila 1943 odkrili Nemci.

Aprila in maja 1940 je sovjetska tajna policija NKVD v Katinskem gozdu (Smolenska regija) usmrtila več kot 21.000 Poljakov. Večino so predstavljali poljski oficirji, ki so se znašli v sovjetskem ujetništvu med sovjetsko invazijo na Poljsko leta 1939. Med usmrčenimi so bili tudi predstavniki poljskega izobraženstva, ki so bili označeni za »nevarne protikomunistične elemente«.

3. Priključitev baltskih držav in Besarabije

Meščani Rige so pričakali sile Rdeče armade.

V skladu s tajnimi dogovori med Sovjetsko zvezo in nacistično Nemčijo, so baltske države in romunska Besarabija (današnja Moldavija) pripadli pod območje sovjetskega vpliva, in junija 1940 so Sovjeti vstopili v akcijo. Latvijska, estonska in litvanska vlada so ob zavedanju, da nimajo resnih možnosti v boju proti ZSSR, pristale na sovjetske zahteve in dovolile vstop v svoje republike Rdeči armadi. Z organiziranimi volitvami so prišle na oblast prokomunistične sile, ki so nato glasovale za priključitev svojih držav k Sovjetski zvezi. Romunija pa je pristala na predajo Besarabije Sovjetski zvezi le nekaj ur pred načrtovanim začetkom sovjetske invazije.

4. Operacija Barbarossa

Nemški vojaki med boji v Sovjetski zvezi v času Operacije Barbarossa, 1941.

Nemška ofenziva, ki se je začela 22. junija 1941, je Rdeči armadi prinesla katastrofa. Kljub herojskemu in vznesenemu odporu sovjetskih vojakov, katerih formacije so izginjale ena za drugo, obkrožene in razbite, ob tisočih uničenih tankih in letalih. Do konca leta 1941 je Wehrmacht okupiral Estonijo, Latvijo, Litvo, Moldavijo, Belorusijo in Ukrajino ter že stal pred vrati Moskve in Leningrada. Sovjetske sile so utrpele več kot tri milijone mrtvih in ujetih vojakov, Nemci pa so imeli preko 700.000 izgub.

5. Reševanje svetovne dediščine

Prazne dvorane Ermitaža med obleganjem Leningrada.

Že na prvi dan nemške invazije na Sovjetsko zvezo se je začela evakuacija največje umetniške zbirke v Evropi – predmetov iz muzeja Ermitaž v Leningradu. V strogi tajnosti so 1,2 milijona od 2 milijonov vseh del po železnici pripeljali na Ural, kjer so jih shranili na varnem. Evakuacijo so načrtovali že od leta 1939, zato je potekala hitro in učinkovito.

6. Obleganje Leningrada

Leningrajčani zapuščajo uničene domove med nemškim bombardiranjem.

Septembra 1941 so nemške in finske sile obkolile drugo največje in najpomembnejše mesto v ZSSR – Leningrad. V 872 dneh obleganja se je mesto oskrbovalo samo po eni poti – po zmrznjenem Ladoškem jezeru, ki je bilo stalno pod sovražnim ognjem. Mesto je bilo obupano potrebno oskrbe in je trpelo lakote, zaradi katere je umrlo več kot 600.000 civilistov.

7. Prvi velik poraz Nemčije

Sovjetske sile med bitko za Moskvo.

Ko so sovjetske sile od septembra do decembra 1941 branile in uspešno ubranile Moskvo, so začele veliko protiofenzivo proti izčrpanemu Wehrmachtu in ga potisnile 150-250 km proč od sovjetske prestolnice. Bitka za Moskvo je bila prvi večji poraz Nemčije v drugi svetovni vojni, po njej je feldmaršal Walter von Brauchitsch oklical Rdečo armado za »prvega resnega nasprotnika« Nemčije.

8. Bitka za Stalingrad

Pozdravljanje sovjetskih vojakov, ki so se soočali z nacisti v Stalingradu.

Bitka za Stalingrad spada med najbolj krvave bitke v zgodovini (skoraj 1,3 milijona mrtvih na obeh straneh) in predstavlja prelomno točko v drugi svetovni vojni. Nemci so prodrli globoko v mesto, šibkejše romunske sile pa so šle po krilih. 19. novembra 1942 so sovjetske sile začele Operacijo Uran, razbile romunske linije in obkrožile nemško šesto armado, ki je bila uničena januarja 1943.

9. Bitka pri Kursku

Napad sovjetskih sil med bitko pri Kursku.

Bitka pri Kursku spada med največje bitke v zgodovini s skoraj dvema milijonoma vojakov, več kot 6.000 tanki in 4.000 letali. S porazom pri Kursku so Nemci izgubili strateško pobudo v vojni in se začeli umikati. Pozneje se je to umikanje končalo s popolnim porazom in brezpogojno predajo.

10. Operacija Bagration

Vaščani pozdravljajo osvoboditelje, druga beloruska fronta.

Ofenziva Rdeče armade v okupirani Belorusiji – Operacija Bagration – je predstavljala maščevanje za katastrofo leta 1941. Sovjetski blitzkrieg je bil načrtovan za 23. junij 1944, na skoraj isti dan kot nemška Barbarossa tri leta prej. S hitrimi, množičnimi in koordiniranimi napadi kopenskih in zračnih sil so Sovjeti prekosili nemočno obrambo sovražnika. Nemško vojaško Skupino Center so obkolili in izbrisali.

11. Jaltska konferenca

Konferenca na Jalti, 4.-11. 2. 1945. Chrchill, Roosevelt, Stalin.

Voditelji zavezniških držav so na konferenci na Jalti obravnavali ureditev Evrope za naslednjih 40 let. V dolgih in zapletenih razpravah so Stalin, Churchill in Roosevelt odločali o povojni usodi Poljske, Nemčije in Jugoslavije ter položili temelj za Organizacijo združenih narodov.

12. Konec Rajha

Sovjetski prapor nad Reichstagom.

Čeprav je bil Berlin zaseden 2. maja in se je Tretji Rajh predal 8. maja, Rdeča armada še ni končala z boji v Evropi. V zadnji veliki strateški operaciji v Evropi je morala uničiti še zadnje nemške sile v Pragi in na Češkoslovaškem, kar ji je uspelo do 12. maja.

13. Kolaps kvantunške vojske

Japonski vojaki predajajo orožje.

V skladu z dogovorom med zavezniki je Sovjetska zveza razglasila vojno proti Japonski tri mesece po zmagi nad Nemčijo. Sovjeti so v ofenzivi izjemno hitro prodirali skozi japonsko obrambo in prodrli globoko v ozemlje severovzhodne Kitajske na fronti v dolžini 290-800 km. V 10 dneh po začetku ofenzive je bila kvantunška vojska popolnoma uničena.

14. Obnova industrije

Varilec v tovarni Zaporožstal leta 1946.

Sovjetsko gospodarstvo je med drugo svetovno vojno utrpelo veliko škodo. Več kot 1.700 mest in 70.000 vasi se je spremenilo v ruševine, uničenih je bilo preko 32.000 tovarn in obratov. A je Sovjetska zveza z mobilizacijo množic že do konca 40. let 20. stoletja ne samo dohitela, ampak celo za dvakrat presegla raven industrijske proizvodnje izpred vojne. Kmetijstvo si je opomoglo rahlo, a pozneje, v zgodnjih 50-ih.

15. Blokada Berlina

Berlinčani opazujejo oskrbovalna letala med pristajanjem v času sovjetske blokade Berlina.

Čeprav so se Sovjeti in zahodne sile dogovorili, da bodo iskali skupne rešitve za vprašanja glede Nemčije, sta ZDA in VB v zahodnem delu Nemčije sprožila obsežne gospodarske reforme brez posveta s Sovjetsko zvezo. V odgovor so Sovjeti blokirali vse poti od zahodne Nemčije do zahodnega Berlina, odprt je bil le zračni promet. Blokada Berlina, ko je Zahod oskrboval zahodni Berlin prek »zračnega mostu«, je trajala od junija 1948 do maja 1949 in spada med prve krize hladne vojne.

16. SZ preizkusi svojo prvo atomsko bombo

Eksplozija atomske bombe RDS-1.

Sovjetska zveza je 29. avgusta 1949 postala druga država z jedrskim orožjem na svetu, ko je v Semipalatinsku v Kazahstanu testirala svojo prvo atomsko bombo RDS-1. Po lastnostih je imela veliko skupnega z ameriško bombo Fat Man, ki je padla na Nagasaki.

Preberite še: Kako je sovjetsko gospodarstvo povozilo nemški blitzkrieg

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke