Bitka za Stalingrad: vse, kar ste želeli vedeti

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Najbolj krvava bitka v zgodovini človeštva, ki je terjala več kot milijon življenj, je bila prelomna za celoten potek druge svetovne vojne. Rdeča armada je prevzela pobudo in je ni izpustila vse do samega konca spopada. Kako in za kakšno ceno je bila dosežena ta zmaga?

Pot do Stalingrada

Po drvečem porazu pri Moskvi konec leta 1941 Nemci niso mogli izvesti hkratne ofenzive na celotni dolžini sovjetsko-nemške fronte, kot se je to zgodilo v začetni fazi 'operacije Barbarossa', in so se namesto tega osredotočili na južno smer. Adolf Hitler je 5. aprila 1942 odobril načrt, imenovan 'operacija Blau' (nemško Fall Blau), katere glavni namen je bil zavzetje bogatih kavkaških naftnih polj - takrat so predstavljala več kot 70 odstotkov celotne proizvodnje v Sovjetski zvezi.

Bitka za Stalingrad, sovjetski tanki t-34 v bitki, 1942 ali 1943

Sovfoto/Getty Images

Spomladi 1942 je Wehrmacht zadržal svoje položaje v vzhodni Ukrajini in se pripravljal na veliko poletno ofenzivo. Takšne "kampanje za nafto" pa ni bilo mogoče izpeljati brez zagotovitve zanesljivega bočnega kritja. Deli nemških sil so se zato morali prebiti v smeri glavnega industrijskega središča in prometnega vozlišča Stalingrad ter zgraditi trdno obrambo ob rekah Don in Volga.

Nemške enote v bližini Majkopa

Javna domena

Sama Rdeča armada je odigrala pomembno vlogo pri tem, da so se ti načrti na koncu uresničili. Sovjetske enote so 12. maja začele ofenzivo pri Harkovu, ki se je končala s popolno katastrofo in izgubo več kot 200.000 vojakov. Več o bitki, ki je dramatično oslabila sovjetsko obrambo in povečala možnosti za uspešen preboj Wehrmachta do Stalingrada, si lahko preberete tukaj.

Nemška pehota

Bundesarchiv

28. junija se je začela 'operacija Blau': enote so hitro napredovale v dveh smereh proti Kavkazu in Stalingradu, premagale več sto kilometrov in odrezale več deset tisoč sovjetskih vojakov od glavnih sil. Kako je nemški "bliskoviti napad" našel drugo življenje na jugu Sovjetske zveze, izveste tukaj.

23. avgusta 1942 je Stalingrad doživel strašno bombardiranje, v katerem je umrlo več kot 40 000 ljudi, velik del stavb pa je postal ruševine. Oglejte si, kako je izgledalo znano mesto ob Volgi pred začetkom vojne.

Stalingrad leta 1937

TASS

Tragedija, ki je tistega dne doletela sovjetsko mesto, ga je zelo približala britanskemu Coventryju, ki ga je dve leti prej prav tako opustošilo bombardiranje. Preberite, kako sta ti dve mesti postali prvi pobrateni mesti v zgodovini. 

Pekel na zemlji

Sovjetske sile so se pod napadom 6. armade Friedricha Paulusa in 4. tankovske armade Hermanna Gota umikale proti Stalingradu. Sredi septembra 1942 so se Nemci zapletli v ostre in krvave ulične spopade v samem mestu.

Postopoma se je Stalingrad, ki je bil za Hitlerja sekundarna smer, spremenil v glavni cilj. Obe strani sta v "mlinček za meso" vztrajno metali vse več sil in mesto je postalo pravi pekel na zemlji. O tem nazorno pričajo spomini udeležencev in pisma s fronte.

BITKA ZA STALINGRAD, 1942. Pogled iz zraka na bombo, ki jo med drugo svetovno vojno odvržejo na industrijski kemični obrat v mestu Stalingrad v Sovjetski zvezi

Heinrich Hoffmann/Getty Images

Stalingrad je branila 62. armada generala Vasilija Čujkova. Poveljnik je stavil na oblikovanje maloštevilnih mobilnih napadalnih skupin, ki so se "zagrizle v stavbe in tla ter čakale na približevanje nacistov, da bi vrgle granato", ali pa so skozi podzemne predore prodirale v sovražnikovo zaledje in mu zadajale boleče udarce. Več o vlogi, ki jo je imel Čuikov pri obrambi mesta na Volgi, najdete tukaj.

Glavno breme boja so seveda nosili navadni vojaki. Podrobne pripovedi o junaških epizodah stalingrajske bitke, kot sta obramba Pavlovove hiše ali obleganje "Ljudnikovega otoka", ko je 138. pehotna divizija polkovnika Ivana Ljudnikova, stisnjena ob Volgi in s treh strani obdana s sovražnikom, več kot mesec dni držala majhno zemljišče v bližini tovarne "Barrikadi", si preberite tukaj.

Sovjetske enote branijo mesto.

Keystone-France/Getty Images

Poleg Wehrmachta so se morali branilci Stalingrada boriti še z eno vojsko - "nevidno". Mestu je grozila epidemija kolere, ki ga je zajela in le z neverjetnimi napori sovjetskih zdravnikov se je uspelo izogniti katastrofi. Kako se je to zgodilo, si preberite tukaj.

Velika prelomnica

Čeprav so Nemci zavzeli večino Stalingrada, jim pred nastopom hladnega vremena ni uspelo popolnoma prevzeti mesta. Šesta armada se je v mestu še vedno trdo borila, ko so 19. novembra sovjetske enote nenadoma sprožile obsežno strateško ofenzivo, imenovano 'operacija Uran', in zadale uničujoč bočni napad na nemške položaje, ki so jih pokrivale šibke romunske enote.

Nemški vojni ujetniki

Vladimir Judin/Sputnik

Nemci so v upanju, da se bodo izognili katastrofi, zaveznikom v naglici priskočili na pomoč z rezervami. Presenetljivo je, da tudi v tistem strašnem času ni šlo brez zanimivosti. Na primer, nemška 22. tankovska divizija ni mogla priskočiti na pomoč raztrgani 3. romunski armadi zaradi ... navadnih miši! O podvigu teh domoljubnih glodavcev si preberite tukaj.

23. novembra je bil obkoljevalni obroč okoli 330-tisočglave skupine Friedricha Paulusa dokončno sklenjen. Vendar se položaj za naciste še vedno ni zdel katastrofalen. Hitler je 6. armadi ukazal, naj se zadrži v mestu in s prejemanjem zalog po zraku počaka na pomoč.

12. decembra se je začela 'operacija Zimska nevihta' (nem. Wintergewitter) - enote armadne skupine Don feldmaršala Ericha von Mansteina so hitele prebijati obroč. O tem, kako blizu so se lahko približale mestu in zakaj jim na koncu ni uspelo, preberite tukaj. 

Zver v pasti

V začetku leta 1943 so Nemci izgubili vse možnosti, da bi odblokirali svoje obkoljene enote, čeprav je veliko Paulusovih vojakov še vedno verjelo, da bo Hitler izpolnil svojo obljubo in poslal pomoč.

Sovjetski vojaki so zajeli Friedricha Paulusa

Ilja Tarancov/TASS

Potem ko so preživeli "zimsko nevihto", premagali italijanske in romunske zaveznike Nemcev pri Donu ter sovražnika za več sto kilometrov potisnili stran od mesta, so sovjetske enote začele sistematično likvidacijo "kotla". O tem, kako so enote generala Konstantina Rokossovskega sijajno izvedle 'operacijo Prstan', preberite tukaj.

V noči na 31. januar 1943 so enote 38. motorizirane strelske brigade 64. armade prodrle do stavbe veleblagovnice v središču Stalingrada in jo blokirale z vseh strani. Tu se je nahajal štab 6. armade Friedricha Paulusa. Kako so ujeli feldmaršala Paulusa lahko preberete tukaj, o nadaljnji usodi nemškega poveljnika ter njegovi vlogi med nürnberškim procesom pa boste izvedeli tukaj.

Osvobojeni Stalingrad, januar 1943.

Sovfoto/Getty Images

Dva dni pozneje, 2. februarja, so kapitulirale še zadnje nemške enote generala Karla Streckerja v bližini stalingrajskih tovarn "Traktorji" in "Barrikadi". Na ta dan se je končala najpomembnejša bitka druge svetovne vojne.

Zmaga na Volgi je bila rezultat junaštva sovjetskih vojakov, višje ravni vojaške umetnosti poveljnikov Rdeče armade in številnih napak nemškega poveljstva. Več o tem si lahko preberete tukaj.

Legion Media

Pomen sovjetske zmage pri Stalingradu je težko preceniti: nacistična Nemčija ter vojaški in politični blok držav "Osi" so utrpeli strašen udarec, države članice protihitlerjevske koalicije so si povrnile duha, Rdeča armada pa je odločno prevzela strateško pobudo v vojni v svoje roke.

Oglejte si tudi tajne dokumente o bitki pri Stalingradu

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.